264
Sploh se začenjajo glavni stavki, stoječi za odvisniki, z na-
slonicami, n. pr.
Ko bi bil vas poslušal, b i se m i zdaj dobro go
dilo
. —
Ko je Lavdon oblegal Beli grad, se j e Vega prvič od
likoval v vojski.
c)
Kadar je odvianik vrinjen v glavni stavek, tedaj začenja
naslonica drugo polovico glavnega stavka, n. pr.
Strast, ki ga je
imela v oblasti, se m u j e poznala pri vsaki besedi.
—
Slovenci,
ki žive po gorenji Savski dolini, so s e od nekdaj odlikovali po
svoji krepki postavi.
č)
Stoje pa naslonice na drugem mestu ena za drugo v
tem redu:
sem ga, si ga, g a j e , sva ga, sta ga, smo ga, ste ga,
so ga; sem si ga, si si ga, si g a j e , sva si ga, sta si ga, smo si
ga, ste si ga, so si ga; se mi je, se ti je, se mu je, se ji je, se
nama je, se vama je, se jima je, se nam ga je . . . ga bom, ga boš,
ga bo, se ga bom, se ga boš, se ga bo . . .
3. Naslonice smejo z a č e n j a t i stavek:
a)
Kadar je glagol
sem, s i .. .
samostojen glagol, a ne pomožnik, n. pr.
Ali si moj
prijatelj ?
—
Sem tvoj prijatelj.
—
J e Bog, ki vse ravna.
—
So
še ljudje na svetu, ki imajo usmiljeno srce.
—
J e li to resnica?
b)
Kadar je v v p r a š a l n i h stavkih izpuščena vprašalnika
a li,
n. pr.
T e zebe?
—
Si ga videl?
—
S i se ga že naveličal?
c)
Ne sme pa naslonica sicer stati na prvem mestu. Vendar
beremo v narodnih pesmih jako mnogo takih primerov:
Se kralj
Matjaž oženil je . . . J e lunica svetila in ura polnoč bila
. . .
Se
zjokala Vida je in rekla
. . .
Dandanašnji se pesniki ogibajo take stave.
