270
prostor vesoljni z željami prepletamo,
večnost v trenotek begoten ugnetamo,
z duhom za zadnjimi zvezdami grabimo,
grozo izzivamo, v dušo jo vabimo,
vriskamo, jočemo —
hočemo, hočemo.
Župančič.
Stiki ali rime.
§ 10. Stik ali rima je soglasja eno-, dvo- ali trizložnih
besed ob koncu vrstic. Včasi nahajamo rime tudi sredi stiha.
Enozložna rima je k r e pk a ali moška , dvozložna je
mehka ali ž en ska , trizložna pa t e k o č a ; n. pr.
dar
—
kvar;
čast
—
slast; golob
—
zob; slava
—
zdrava; mila
—
sila; moje
—
tvoje; čakala
—
plakala; cenjeni
—
namenjeni.
Ob Gradu se vije Ljubljena,
vsa z mesecem posejana;
boječe se strehe s t i s ka jo ,
po vrsti križi mi b l i s k a j o
poslednji zlat pozdrav.
Župančič.
Zastava že razvita je,
Nezmagana mi četa smo,
morilna cev nabita je,
brez straha in t r epeta smo,
nabrušen bridki meč.
ura! med bojni grom.
Gregorčič.
Rime so čiste, kadar se samoglasniki in soglasniki, z a
č e n š i od n a g l a š e n e g a s am o g l a s n i k a , popolnoma uje
majo; n. pr.
sad
—
mlad; rast
—
past; seje
—
veje ; počasne
—
ugasne; doba
—
zloba, vriskajo
—
bliskajo; planemo
—
zmanemo.
Pri č i s t i h stikih se morajo ujemati š i r o k i samoglasniki
s širokimi (6, e) in o zki z ozkimi (o, o in e e), gl. § 10—12
in § 17—19, ter polglasniki s polglasniki (gl. § 13).
Pravi stiki so tudi:
mlat
—
klad; mraz
—
nas; okrog
—
jok; plot
—
rod.
§ 11. Po vrsti, v kateri soglasno ubrane vrstice druga
drugi slede, so rime:
1. z a p o r e dn e :
aa bb cc . . .
Kdo zn a
a
noč temno razjasnit’, kitare duha?
a
Kdo v e
b
kragulja odgnati, kikljujesr c e?
b
Prešeren.
