b)
Prislovna določila stoje včasi pred besedo, katero do
ločujejo, včasi za njo. Le načinovno določilo stoji v trdilnem
stavku pred povednim glagolom, n. pr.
Bratje in sestre se daleč
narazen naj bo l j ljubijo.
—
Lahko je prislužil, lahko razrušil.
c)
O naslonicah (enklitikah) velja tole pravilo:
Naslonice ali b r e zna g l a sn e besede v stavku so:
1. pomožni glagol v sedanjiku:
sem
,
si, je, sva, sta, smo
,
ste, so,
in navadno tudi
bi;
2. kr ač ja oblika osebn ih zaimkov:
me, te, se, ga, je, mi,
ti, si
itd.
3. k r a č j a oblika p r i h o dn j i k a :
bom, boš, bo
itd.
Na s l on i c e mora j o s tat i v stavku na drngem mestu:
1. V pr o s t ih stavkih.
a)
V glavnih stavkih stoje naslonice takoj za osebkom,
n. pr.
Lavdon j e premagal Turke pri Belem gradu
(ne: —
pre
magal je
—).
—
Deklica se sramuje tujega gospoda.
—
Brat in
sestra se morata ljubiti
. —
Vodnik j e b il prvi slovenski pesnik.
b)
Kadar ima osebek pri sebi p r i l a s t e k ali p r i s t avek ,
tedaj jemljemo vkup vse, kar gre vkup in skupaj dela prv i
stavkov člen (osebek), in za njim šele pride naslonica, n. pr.
Slavni
vojaški poveljnik Lavdon j e premagal Turke pri Belem gradu.
—
Lavdon, slavni vojaški poveljnik, j e premagal Turke pri Belemgradu
(ne: —
premagal je
—). Ta cerkev m i j e bila že od nekdaj ljuba
in draga.
—
Deček z objokanimi očmi se m i j e v srce smilil.
c)
Kadar stavka ne začenja osebek, ampak kakšen drug
stavkov člen, tedaj stoji naslonica takoj za njim, n. pr.
Dobro
m u j e povedal.
—
Nikoli se ne lazi!
—
Nalogo sem spisal.
—
Njivo in travnik sm o mislili pokositi.
č)
Kadar ima stavkov člen, ki začenja stavek, pri sebi še
kakšen prilastek ali kako drugo pojasnilo, tedaj jemljemo vkup
vse, kar gre skupaj in dela prvi stavkov člen, in za njim šele
pride naslonica, n. pr.
Svojega uboznega očeta se nikar ne sramuj!
—
Tudi v vojaškem taboru se j e Vega pečal z matematiko.
2. V z l o ž en ih stavkih.
V odvisniku stoje za oziralnim zaimkom ali veznikom (tedaj
tudi na drugem mestu), n. pr.
Bog se usmili grešnika, ki se j e
izpokoril.
—
Uči se v mladosti
,
da se ne bos kesal v starosti.
b)
Kadar stoji odvisnik pred glavnim stavkom, sme naslo
nica začenjati stavek, n. pr.
Kdor se s hudobnikom peča, se sam
popači.
—
Kjer se je ptica izvalila, se j e tudi peti naučila.
