257
N. pr.
Vreden si sreče, ker si tako dober otrjok
(Strit.).
Kaj
maraš, k er imaš vsega zadostil
(Jurč.)
Sin ne ljubi matere zato,
k er je imenitna, gosposka ali bogata; ne ljubi je tem bolj, čim več
muje dala; ljubijo, k er jo mora ljubiti, ker ne more drugače
(Strit.).
Veznik ki je le okršena oblika, nastala iz ker; po ljudski ali preprosti
etimologiji se piše nam. ki tudi ko (med ljudstvom se govori k
ъ
[nastalo iz
k
ъ
r, ker]). N. pr.
„Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili
,“
reče kmet
in spravlja novce
(Jurč.).
Ali te ni sram, ki imašpijanca za moea?
(Finžgar.)
Ljubezen še pametnega človeka zbega, pa bi tebe ne, ko si tako mlad!
(Finžgar.)
Veznik kot nam rabi, kadar izrečemo vzrok v o b l i k i p r i
l as t ka ; n. pr.
Starka, kot dobra duša
(ker je dobra duša),
je
molila zanj noč in dan
.
Kot prostemu sinu solnčnih planin, se zdi
gorjancu življenje v dolini dolgočasno.
Namesto zavisnika stoji tudi de l e žn ik sed. ali tvornopret.
časa, n. pr.
Videč
(ker je videl),
kako je Hanibal oslabil rimsko
vojsko, ni hotel iti na ravnico
. —
I z gubi v š i pravo pot v življenju
(ker smo izgubili),
smo zašli v nesrečo
.
b)
Namerni zavisnik.
§ 392. Namerni (finalni) zavisnik izraža namero ali namen
dejanja ali stanja v glavnem stavku in se veže z njim po vez
niku da v določnem in pogojnem naklonu. V glavnem stavku se
nahaja včasi
zato, zatorej, torej
itd.
N. pr.
Dajte, draga mati vi, kruha nam odrežite, lakoto pri
-
vežite, da nas ne bo grudi l a
(Sardenko).
Človek ni zato na
svetu, da bi lenobo pasel, temuč, da se trudi za časno in večno srečo
.
—
Berete zanimivo knjigo; a pokliče vas oče, da bi naredili to ali
ono, d,a bi pomagali pri tem ali onem: ubogajte brez odlašanja!
(Meško.)
c)
Pogojni zavisnik.
§ 393. Pogojni (kondicionalni) zavisnik obsega po g o j , s
katerim se dejanje v glavnem stavku vrši. Pogojne zavisnike
začenjajo vezniki če, ako (ko), da,
samo da, li
.
Pogoj se izraža:
1. kot resničen (modus realis) z določnikom. Glavno dejanje
se izvrši, če se izpolni pogoj v zavisniku; n. pr.
Vsaka žival je
hvaležna, če jo ima človek rad
. —
Kuj me, življenje, kuj! Če sem
kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo,
—
naj se
zdrobim
(Geslo, Žup.).
Breznik: Slovenska slovnica.
17
