247
b)
glagoli, ki pomenjajo koga za kaj imet i , kakor
imeti,
smatrati, čislati, ceniti, častiti
itd.; toda brez predloga za ali brez
členice kot le poredkoma. N. pr.
Stvarnika, dobrotnika in očeta
ga častite! Ne imej vsega za resnico, kar ljudje govore. Vsi ga
poznajo kot vestnega delavca.
§ 371. Z dvo j n im predmetom, osebnim in rečnim, se
veže glagol
učiti,
in sicer s tožilnikom osebe , katero kdo uči,
in s tožilnikom re č i , katero koga učimo. N. pr.
Tujce smo učili
našo besedo, sebe pa ne
(Vodn.).
Nesreča uči čl oveka
(osebni predm.)
Uti
(rečni predm.)
ponižnega
(povedni tož.).
Namesto r e č n e ga t o ž i l n i k a s t o j i p r a v i l n e j e r o
di l n ik ; n. pr.
Ravne učite nas ho je !
(Greg.)
Iz mladega nas
pobo žnos t i in s t r ahu božj ega uče
(Ravn.).
Učite me mo
dros t i bož j e !
Opomba. Z osebnim in rečnim tožilnikom se vežeta včasih tudi
glagola
vprašati
in
stati
(stanem, kosten); n. pr.
K a j me vprašaš? Nekaj vas
hočem vprašati. To te bo stalo glavo. To me stane življenje.
Glagol
vprašati
stavi pa rečni predmet rajši v rodilnik ali v kak
drag sklon v zvezi s predlogom; n. pr.
Česa si ga vprašal? Vprašaj ga s v it a !
Koga za svet vprašati.
Po
očetu koga vprašati.
§ 372. Predmet stoji v dajalniku:
a)
pri samostalnikih:
treba, potreba, mar, skrb, žal, mraz,
znoj
itd., kadar jih z glagolom
sem, biti
v 3. edn. os. srednjega
spola jemljemo v rabo. V dajalniku stoji oseba, ki obč ut i po
trebo, skrb, mraz itd.
N. pr.
Modremu oče tu ni treba šibe strahovalke. Skomina
mu je; znoj mi je ; mraz mi je bilo; mar mi bode; ni mu bilo
vrste.
b)
pri izrazih:
ime je, pravijo, rekajo, nadeli so
itd. Oseba
ali reč , kateri se daje ime, stoji v da j a l n i k u , ime samo pa
v imen o va l n i ku ( povedn i imen ova l n i k ) .
N. pr.
Sova s i ni c i g lavana pravi. Ime mu je Štefan, pa
mu navadno pravijo Štefak.
c)
pri g l a g o l i h , ki značijo razne čute, kakor
hoče se,
noče se, toži se, gnusi (gabi, studi) se, zdeha se, dremlje se, sanja
se, zdi se, dozdeva se.
N. pr.
Komu se ne toži po dobrem prijatelju? Zdeha se mi;
dremlje se mu; dozdeva se jim ; hoče se mi piti
(es gelustet mich,
zu trinken);
hotelo se mu je glasno zaječati.
—
Kaj bi mi bilo
s i r o t i početi brez vas?
(Strit.)
