255
Staro je kakor; prvim našim pisateljem je oblika ko še neznana; oblika
ko je nastala iz ko[ker] in to iz kakor, po starem j-ako-že; k obliki ko
se je pozneje pritisnil t.
N. pr.
Danes hodi mir z menoj, kakor plava pred večerom
zlati zarjin soj
(Sardenko).
Ko bi trenil, mine vse posvetno
. —
Kar človek od daleč gleda, se mu zdi drugače, nego se mu kaže v
bližini
(Cegnar).
Spoznal sem takoj, daje Jurčič talent, kakršnega
nam je bila živa potreba
(Strit.).
Gregorčičev pogreb je bil tak,
kakor ga še nihče na Slovenskem ni imel, vreden velikega pesnika
(Škrabec).
Primerjalnim stavkom prištevamo tudi razmerne (propor
cionalne) stavke, ki kažejo mero, po kateri se dejavnost manjša
ali veča; vezniki so:
čim
—
tem; če, kolikor
—
tem, toliko; več
ko, manj ko
—
več (toliko več), manj
itd.
N. pr.
Čim više kdo stoji, tem niže more pasti
. —
Več ko je
lažnikov, laže zveš resnico
.
b)
Načinovni zavisnik.
§ 387. Načinovni (modalni) zavisnik izraža na č in , kako
se g l avn o d e j an j e v rš i ; z nadrednim stavkom se veže po
veznikih
s tem, da; ne da
.
N. pr.
S tem, da modri mož molči, tudi odgovori
. —
Nehva
ležni uživa dobrote, ne da bi se spominjal svojega dobrotnika
.
Namesto zavisnika stoji lahko tudi de l e žn ik sed.in tvorno-
pret. časa; n. pr.
Skopuh skrbi le za to, da bi si pridobil veliko
premoženja, ne meneč se
(= ne da bi se zmenil),
ali po pravici
ali po krivici
. —
Tujec je odšel, ne izpregovorivši besedice
.
c)
Posledični zavisnik.
§ 388. Posledični (konsekutivni) zavisnik naznanja p o
s l e d i c o ali uč i nek glavnega reka, v katerem stoje ali se mo
rejo v mislih dodati besede
tako, toliko, tako zelo
itd.; veznik je
da, tako da.
N. pr.
Tak tenka, tak mirna je zarja večerna, da vidim
zvezde skozi njo
(Žup.).
Ker so se ljudje od vseh strani zgrinjali,
ni bilo več toliko prostora med človekom in človekom, da bi bila
igla na tla pala
(Levst.).
Zavoljo sramu je otrpnil, da ni vedel
kaj povedati
(Strit.).
Ni si mogel kaj, da bi ga ne pohval i l
(isti).
Veš, saj ne, da bi človek kaj napačnega mis l i l ; Bog
