245
V zvez i s p r e d l o g i se rabi samostalnik kot podredni
pr i l as te k v primerih, kakor: l jubez en
do domovine
(=
domo
vinska
ljubezen); de lo
brez blagoslova;
ž i v l j e n j e
po smrti;
skrb
za samega sebe;
oje
pri vozu;
p ok r o v
za na kad;
oklep
za
na prsi.
§ 367. Samostalniške in pridevne prilastke nadomešča p r i
l a s t k o v s tavek , ki se veže z glavnim stavkom:
1. z oziralnimi zaimki
ki, kateri
itd., n. pr.
Pokora
,
ki se
p r i s i l i
(pridevno: p r i s i l j e na pokora),
le malo velja. Lastovka
obletuje streho, pod katero je zidala gnezdo. Ne spravljajte si za
kladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča;
2. z veznikom
da,
n. pr.
Očitanje, da smo proti prijatelju
neodkritosrčni, je bridko
(kot s amo s t a l n i š k i prilastek: očitanje
n e o d k r i t o s r č nosti).
Misel, da je zmaga gotova
(= misel na
g o t o v o zmago ),
vžiga vojakom pogum;
3. z vprašalnimi zaimki, n. pr.
Kdo bi hotel rešiti vprašanje,
ali je pero ali plug izomikal svet
(= nadomešča samostalniški pri
lastek)?
Že sama misel, kaj nas čaka po smrti, dela človeka po
nižnega
(= samostaln. pril.).
Predmet.
§ 368. Predmet je tisti stavkov člen, ki d o p o l n j u j e g l a
go l ali pr idevni k . Mnogi glagoli in pridevniki potrebujejo
dopolnila, da se natančneje določi njih pomen.
Za dopolnila nam rabijo samostalniki in zaimki v tožilniku,
da j a l n i ku , r od i l n i ku ali v kakem sklonu s pr ed l o g om ter
glagoli v nedo l očni ku.
G l a g o l e , ki zahtevajo v svoje določilo predmet v to
žilniku, dajalniku, rodilniku ali v kakem sklonu s predlogom,
imenujemo r e l a t i v n e ( pr edme tn e ) ; tisti, ki se ne dado rabiti
s predmetom, so ab s o lu tn i (br ez pr edme tn i ) . Enako se dado
deliti p r i d e v n i k i v predmetne (n. pr.
zvest, ljub)
in brezpred
metne (n. pr.
slep, okrogel).
N. pr.
Bog ljubi prav i co . L a ž niku ne verjamemo. Delavec
je vreden plači la . Bog gospoduje nad nami. Niso ga hoteli
dat i v šolo.
