235
N. pr.
Kadar so kaplje, ki padajo iz oblakov, izredno velike
in goste, tako da dežuje, kakor bi iz škafa lilo, pravimo, da se je
oblak utrgal, dasi s temi besedami ne zadenemo bistva prikazni, hi
jo tolikrat opazujemo.
Ta zloženi stavek je sestavljen iz enega
glavnega in sedem zavisnih stavkov: glavni stavek:
pravimo;
trije izmed zavisnih stavkov določujejo glavni stavek neposredno
kot odvisniki 1. s t opn j e :
kadar so kaplje izredno velike in goste;
da se je oblak utrgal; dasi ne zadenemo bistva prikazni;
trije do
ločujejo odvisnike 1. stopnje ter so zato odvisniki 2. s t opn j e :
ki padajo iz oblakov; tako da dežuje; ki jo tolikrat opazujemo;
sedmi stavek pa je celo odvisnik 3. s t opn j e :
kakor bi iz škafa
lilo
(Bezjak).
Po redu, v katerem se vrste odvisniki z glavnimi stavki,
razločujemo:
a)
sprednje stavke (Vordersatze), n. pr.
Kdor dušno živi,
ne
umrj e;
b)
srednje stavke (Zwischensatze), n. pr. Na tako mes to ,
kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl,
se meče vejica ali kamen
ter se g o v o r i : Bog se usmi l i t v o j e duše (Levst.);
c)
poslednje ali zadnje stavke (Nachsatze), n. pr. Pr ema l o
ga poznam,
da bi ga mogel pravično soditi
(Strit.).
§ 354. Obsežna, umetno sestavljena skupina glavnih in
odvisnih stavkov se imenuje perioda.
Perioda ima dva dela ( p r o r e k in porek), ki senaivašata
drug na drugega ter tvorita lepo zaokroženo celoto. Prvi del
misel, ki jo v periodi izražamo, pripravlja, drugi del jo izpeljuje
in zaključuje. Prorek je poreku prireden ali podreden; priredje
je večinoma protivno ali vzročno.
Vsak del periode obsega lahko po več prirednih stavkov ali
manjših podredij, ki se imenujejo č l en i peri ode .
N. pr.
Ko zemlja razpokana proti nebu zeva; ko cvetica na
polju žalostno velo glavico poveša; ko žejna žival zastonj pijače išče
po izsušenem potoku; ko žaba hripavo v vejevju kliče dežja z neba;
ko se kmetic skrbno ozira po oblakih, ki se počasi zbirajo na nebu
(= prorek):
o kako dobro, kako blago deje tedaj človeku, če prišumi
težko pričakovani dež
(= porek; Strit.).
Pišoč o prvem slovenskem pesniku (Prešernu), si ne bom pri
zadeval, da bi o njem povedal kaj čisto izvirnega, kar se ni še sli
šalo; da bi prižgal novo luc, ki bi razsvetljevala temne koti; tudi
