236
ne bom izkazoval svojega bistroumja s tem, da bi po pesniku iskal
peg in prog : dovolj
,
če mi bo mogoče, poezije
,
ki so tako različne,
zediniti in najti jim skupni vir, iz katerega so bile vse potekle
(Strit.).
Priredje.
§ 355. Posamezni členi v priredju so ali med seboj zvezani
po p r i r e d n i h v e z n i k i h ali pa stoje brez zveze (asindetično);
n. pr.
Zgled očetov ti bodi pred očmi in
(= veznik)
dika domovini
boš kedaj
(Strit.). Brez veznika:
Čez polje, oj čez polje
—
s pro
cesijo gredo,
—
naprej neso mi križe,
—
za križi mi pojo
(J. Kersnik).
V kak glavni stavek v r i n emo včasih kak drug stavek,
ne da bi s tem predrugačili obliko prvotnega stavka; tak vri
njeni stavek imenujemo pa r e n t e z o ( v r i n j e n i ali vme sni
stavek, Schaltsatz), n. pr. Še Bog ,
pravijo,
nas ne i zkuša čez
naše moči (Strit.). Mo j i h be se d r e s n i c o —
dabi tako ne!
—
i z p r i č u j e j o ,
žal,
p r emn o g a d e j s t v a (Levst.).
§ 356. V s e b i na posameznih stavkov je določena po nekem
r a zme r ju ; po tem delimo priredje v več vrst, in sicer:
1. V vezalno (kopulativno) priredje, kjer so posamezni stavki
po vsebini enaki ali sorodni.
Vezalni vezniki so:
in, pa, ter, tudi; ne le
—
ampak tudi;
potem, nato; vrh tega; nikar, nikar pa da;
prislovi:
včasi
—
včasi,
zdaj
—
zdaj, nekaj
—
nekaj;
členki:
takisto, namreč, zlasti
itd.
N . pr.
Jutranje solnce se prikaze in gorski vrhovi žare od
rumene zarje. Narodi avstrijski, ljubimo se, pomagajmo eden dru
gemu p a nam bo dobro skupaj velikim in malim!
(Škrabec.)
Saj
se berača ne gonimo od praga, n ik a r pa vas!
(Strit.)
Zgodovina
nam kaže n e le lepa in slavna dela, tem več tu d i strasti in hudobije
.
Če združimo več stavkov, stoji veznik in navadno samo pred
poslednjim členom; v živahnem govoru ga lahko p o p o l n oma
i zpus t imo (brezvezje, Asyndeton), ali pa ga p ona v l j amo pred
vsakim členom (mnogovezje, Polysyndeton); n. pr. Bogat graščak
je iskal učitelja svojim otrokom. Zvedel je zame in lotil sem se
pretežavnega dela.
Z otroki po vrtu skakal, kolca prepeljaval, na
oslu jezdaril, o prilikah na lov hodil, ptiče lovil, spomladi časi tudi
bucele ogrebal, uklanjal se, pri jedi molčal, ko bi bil najrajši govoril,
otroke v Ljubljano k izkušnji vodil, kričal, lasal, klečat deval, svaril
in svarjen in križan sem bil 2 leti, 5 mesecev in 3 dni
(Levstik).
Mnogovezje:
Vali se in hrka in vre in kipi.
