230
§ 348. Mnogi glagoli, in sicer po možn i ki, kakor
sem,
biti, postati, nastati, ostati, prihajati
itd. in p o v r a t n i k i , kakor
imenovati se, klicati se, zdeti se, videti se
itd. zahtevajo 6e posebnih
pojasnil, ki določajo glagolsko vsebino. Tako pojasnilo imenujemo
povedno (povedkovo) določilo
(Pradikatsbestimmung).
P o v e dn o ( p o v e d k o v o ) d o l o č i l o more biti:
1
.
Povedni
imenovalnik, n. pr.
Prijatelj je z d r a v n i k ; sem p r i d e n ; vsa
zemlja je Go spodova ; mi nismo s v o ji , ampak bož j i . Zaprav
ljivec postane kmalu s i r omak . Narodne pesmi se nam zde lepe
in pr e p r o s t e . 2.
Povedni rodilnik, n. pr.
Bodimo dobr e volje.
Slomšek je bil blagega srca. Ta hiša je mo j ega oče ta
(brez
prilastka: ta hiša je
očetova!). Vsa zemlja je Go s p oda
,
našega
Boga in s t va r n i ka
(brez prilastka: vsa zemlja je
Gospodova!)
Ti spisi so An t ona Ma r t i n a Slomška.
3. Povedni dajalnik,
n. pr.
Daj nam biti mi l im in dobrim. Človeku ni dobro sa
memu biti. Bolje je l ačnemu zaspati ko do l žnemu ostati.
Človeku pred kapelico ne pristoji p o k r i t emu biti
(Levst.).
4. Povedni tožilnik ali orodnik, n. pr.
B ilje izvoljen za v ladar ja.
Storil se bom mr tvega. Gospoda (- za gospoda) svojih del si
ga postavil. Bil je izvoljen v ladar j em. X in Y sta bila imeno
vana uč i t e l j ema . X, Y in Z so bili imenovani u č i t e l j i
(orod
nik množine!). 5. Povedno razmerje (sklon s predlogom), n. pr.
Bodite b r ez skr bi
.
Povedni imenovalniki so poleg povedka tudi v stavkih, kakor
Zdiš se mi ne s r eč en. Vrnil se je zd r a v in vesel. Po kamenju
hodi bosa. Tam leži p o k o p an
.
Prihaja mu slabo. Bilo me je
st rah
(Bezjak).
Pomožni glagoli se rabijo včasi v n e d o l o č n i k u kot pred
met ali kot osebkova beseda, n. pr.
Moj brat hoče v šoli biti vedno
prvi.
Stavek se določi takole: povedek:
hoče,
osebkova beseda
brat, biti
predmet nam. imena v tožilniku;
prvi
povedni imeno
valnik, odvisen od nedoločnika
biti.
Dalje:
Dober kralj biti je
težka naloga
: povedek
je,
osebkova beseda
biti, kralj
povedni
imenovalnik nedoločnika
biti, naloga
povedni imenovalnik povedka
je
(Bezjak).
§ 349. Mimo osebkove besede in povedka morejo obsegati
stavki še sledeče stavkove člene:
1
.
prilastek (atribut), ki po
jasnjuje obseg samostalnih imen, n. pr.
Zelen
mah o b r a š č a
zru
šene
z idove , v e t e r s k o znj e diha
žalostne
g l a s o v e (Jenko);
