252
Prislovna določila.
§ 382. S prislovnim določilom ( a d v e r b i a l e ) se natančneje
določujejo glagoli, pridevniki in razni prislovi po kra j u , času,
na č i nu in v z r oku ali razlogu.
Prislovno določilo more biti:
1. kaka posamezna beseda:
a)
s amo s t a l n i k s predlogom,
redko brez predloga, n. pr.
Na br egu stojim inv mor j e strmim:
pod mano srdito valovje rohni ob kamni t o br egov j e
(Greg.);
b)
razni p r i s l o v i , n. pr.
Počivaj m i r n o , angel šibki, ki dni le
šteješ, ne še let, počivaj s r e čno v topli zibki
(Greg.);
c)
n ame
n i l n i k kot vzročno določilo, n. pr.
Sv. Ciril in sv. Metod sta prišla
na Moravsko o z nan j a t sv. vero.
2. odvisni stavek (prislovni zavisnik); taki stavki naznanjajo
razen kraja, časa, načina in vzroka ali razloga še posledice, sredstvo,
snov, namen, izvor, pogoj in dopustitev, zato se zovejo k r a j e v n i ,
č a s o vn i , n a č i n o v n i , v z r o č n i . . . zavisniki, n. pr.
O Vrba,
srečna draga vas domača, k j e r hiša mo j ega s t o j i o č e t a ; da
b
’
uka že j a me iz tvojega sveta speljala ne bila, goljufiva
kača , ne vedel bi, kako se v strup preobrača vse, ka r s r c e si
s ladkega obe ta
(Preš.).
1. Prislovno določilo kraja.
§ 383. Prislovno določilo k r a j a stoji na vprašanje
kje?
kod ? odkod ? kam ?
(gl. § 286).
N. pr.
Ljubljansko polje, med p š en i c o tvojo in med rž j o
sem hodil slednji dan!
(Žup.) —
I z oblaka blagor pride.
Krajevne zavisnike vežejo z glavnimi stavki o z i r a l n i p r i
s l o v i
kjer, koder, kamor, odkoder, kjerkoli
itd. V glavnem (nad
rednem) stavku stoji navadno kazalnik
tu, tam, ondi, tod, tja
itd.
N. pr.
K j e r l a ž kosi , tam ne večerja.
—
Truplo se povrne,
odkode r j e bi lo vzeto.
—
Katakombe, katakombe, zibel cerkve
večno mlade, k je r so z mehkimi rokami zibale jo prve nade!
Kamo r k o l i stopi noga, vse je svetih sled stopinj
(Sardenko).
2. Prislovno določilo časa.
§ 384. Prislovno določilo časa stoji na vprašanje
kdaj?
kako dolgo? odklej? doklej? kolikokrat ?
itd. (gl. § 287).
