266
nas varuj pregrehe! Ali človek si vendar ne more kaj, da bi ne
imel včas ih svo j e mi s l i ! Meni se zdi, da ni vse v Mirnem
dolu, kakor bi imelo biti
(isti).
Taka revščina je, da se Bogu smili!
d)
Dopustni zavisnik.
§ 389. Dopustni (koncesivni) zavisnik naznanja kako do
pustitev, ki je z rekom glavnega stavka v nasprotju; veže se s
sledečimi vezniki:
1. dasi,
dasi tudi, dasiravno, akoravno, čeravno, čeprav, če
tudi;
v glavnem stavku more stati: venda r , toda.
N. pr.
Sv. Jakob žito zori, če se tudi solnce kuja.
—
Dasi je
mnogo storil, toda dolžnosti ni docela izpolnil;
2. da, s p o g o j n i k om , pa tudi z d o l o č n i k om ; n. pr.
Da bi delal kakor črna živina, vendar nima sreče. Sprejemamo
vsako darilce, da je še tako majhno.
Večkrat stoji dopustni stavek b r ez ve zn i ka , zlasti v že-
l e lnem ali v e l e l n em naklonu, n. pr.
Pesniki so na kratko na
sajeni in č lovek jim ne ustreže lahko s svetom, na j bi b il še tako
dober
(Strit.).
D e l a j , g o v o r i , p i š i , kar hočeš in kakor hočeš,
imej najblažje namene, tuja ti bodi dobičkarija in slavohlepnost,
na j te vedno in povsod vodi sama ljubezen do naroda
—
vse ti nič
ne pomaga, če te svet nima za poštenega
(isti).
Grenkobe nas ne
pozabijo ter pridejo na nas še prerode, mi s l imo nanje ali ne
mi s l imo !
(Jurč.)
4. Prislovno določilo vzroka.
§ 390. Vzročni prislovi izražajo na vprašanje
zakaj?
v z r o k
ali razlog, na vprašanje
čemu?
namen (gl. § 289), na vprašanje
pod katerim pogojem?
p o g o j kakega dejanja. Poleg tega naznanja
prislov lahko tudi s r e d s t v o , snov itd.
N. pr.
Same žalosti je oče zbolel. Od vročine zemlja poka.
Pesnike slavimo za t o , ker so duševni voditelji svojemu narodu.
Prislovno določilo vzroka naznanja v z a v i snem s t avku
a)
v z r ok ali razlog (vzročni zavisnik),
b)
namen (namerni zav.)
in
c)
po g o j (pogojni zavisnik).
a )
Vzročni zavisnik.
§ 391. Vzročni (kavzalni) zavisnik izraža v z r ok ali razlog
dejanja v glavnem stavku; vezniki so: ker, kot
(ki, ko).
