262
Nepoudarjene ali manj poudarjene besede pa se vrste v
stavku okoli stavčnega poudarka po redu, kakor so o d v i s n e
od njega. Besede, ki napovedujejo nepričakovani stavčni poudarek,
stoje navadno spred pred njim, in sicer po vrsti, kakor ga na
povedujejo ; besede, ki dopolnjujejo pričakovani stavčni poudarek,
stoje navadno za njim, in sicer po vrsti, kakor ga dopolnjujejo.
Ako so nepoudarjene ali manj poudarjene besede glede na stavčni
poudarek v enak i odvisnosti, imajo lahko poljubno stavo.
N. pr.
Prvi žarki
(= manj poudarjene besede)
jutranjega solnca
obsevajo
(= nepoudarjene besede)
visoke gore
(nepričak. st. poud.)
in tudi poslednji
(manj poudarjena beseda)
zlate še
(nepoud. bes.)
nje
(nepričak. st. poud.),
ko že mrak
(pričak. st. poud.)
zagrinja
nizke kraje pod njim
(nepoud. bes.).
Strele srditega neba leti
(ne
poud. bes.)
v ponosni hrast
(nepričak. st. poud.),
pritlikavemu grmovju
pod njim se ni bati
(nepoud. bes.)
ne strele ne viharja
(nepričak.
st. poud.);
kar se godi imenitnega v človeškem življenju, se vrti ob
imenitnih osebah, drugi smo le skromni gledalci in poslušalci
(Strit.).
Poljubno stavo imajo lahko n. pr. besede:
Mitrovo češcenje se je
dol go časa ohranilo
(ali pa:
se je ohranilo do lgo č a s a . . . ) pri
rimskih prebivalcih.
Posebej pomni:
Napa č n o je n. pr.
Slovenci so od l. 1849. do 1859. v jeziku
toliko dosegli, da se jim bo čudil nekdaj po pravici svet;
prav bi
bilo: —
da se jim bo svet nekdaj po p r a v i c i čudil.
Napačno je:
Pisatelj se ne čudi različnim oblikam slovenskih pisateljev; ve namreč,
da se popolnjuje šele slovenski jezik;
prav bi bilo: —
da se slo
venski jezik šele pop o l n ju j e .
Napačno:
Tako je bil v slabe navade
zakopan, da je milost božjo teptal z nogami;
prav: —
da je milost
božjo z nogami teptal.
Opomnja. G l a g o l sme stati, če zmisel tako zahteva,
tudi na kon cu s tavka.
2. Stalna stava.
§ 400.
a)
Prilastki stoje, če so pridevniki ali samostalniki,
navadno pr ed svojim imenom; n. pr.
Svetonijpriča, da je že mo
gočni vojak in duhov i t i s amodr že c Julij Cezar sklenil pre
mestiti r ims ki prestol na vzhod
(Finžgar).
Pomn i : Prilastek se pri branju ne p oud a r j a , razen če
nosi stavčni poudar, n. pr.
Videl povsod si, kak se le uklanjajo
z l a t ’mu bogu; s srcem obupnim si prišel domu
(Preš.).
