272
Ako ima c e l a pesem, iste asonance, in sicer redno v vsaki
drug i vrstici, so to šp anske asonan c e . N. pr.
Hrast stoji v Turjaškem dvoru,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamnitni mizi
zbor sedi gospode žlahtne.
Prešeren
(Turjaška Rozamunda).
K svetemu Tomaža
Svetega Tomaža
pride dekla božja,
krčma ti je dobra,
Z’lo užejala jo
vina ga poprosi,
je človečka košnja.
ne diši ji voda.
Valjavec
, Zaprta smrt.
Včasih je združena z asonanco tudi a l i t e r a c i j a ; take
vrste stike imamo pogosto v narodni pesmi; n. pr.
Okrade mi ajdo
Dolga je pot š e
nedolžna tatica,
in temna bo noč,
čebelarju nanaša
sprosi nam, Marija,
debelo mošnjico.
nebeško luč.
Vodnik.
Lovrenčič.
Kitice.
§ 13. Kitice (strofe) so iz dveh, treh, štirih ali več stihov
v celoto ubrani pesniški odstavki, ki se v tisti sestavi večkrat
ponavljajo.
Kitice se ločijo v domače, kakor jih kažejo navadne umetne
in narodne pesmi, in v tu j e , ki so iz starih klasičnih in iz
novejših tujih slovstev povzete.
Iz novejših tujih slovstev se jemljejo včasi v slovenščini
v rabo: tercina, stanca, decima in nibelunška kitica.
1. Tercina šteje po troje peterostopnih jambskih stihov z
zapleteno rimo:
aba, bcb, cdc
itd.; le poslednja tercina ima štiri
vrstice z rimo:
x y x y.
V tercinah je zložena n. pr. Prešernova
„Nova p isarija
“
.
2. Stanca (ottave rime) je spletena iz osmih peterostopnih
jambskih stihov z rimo:
ab ab ab cc
. Ta kitica je priljubljena
zlasti v večjih epskih proizvodih; n. pr. P r e š e r n o v o Slovo od
mladosti.
