D o d a t e k :
O stihotvorstvu.
§ 1. V prozaičnih spisih nam rabi nevezana beseda
ali pro za , v pesniških proizvodih pa ve zana beseda.
Zunanjo pesniško obliko uči me t r ika ali s t i ho s l o v j e ,
t. j. nauk o stihih ali verzih.
§ 2. V slovenščini se merijo zlogi po nag l a su ali p o
udarku, ne pa kakor pri Grkih in Rimljanih po dolžini in
kratčini posameznih zlogov. Mi imamo tedaj nag l a sno me
r i l o , ki se opira na nag l a š en e in n enag l a š en e zloge v
besedah.
Naglašeni zlogi so dolgi, nenaglašeni so kratki, n. pr.
gospod, mesto
. Kratke zloge zaznamujemo s polkrogom u, dolge
s črtico —, n. pr.
gospod, mesto
.
Zlogom, ki jih zdaj za kratke, zdaj za dolge jemljemo v
rabo, dajemo obojno znamenje U, n. pr.
me, je.
§ 3. Izgovarjajoč besede v stavku, povzdignemo vselej
svoj glas, kadar hočemo kak zlog naglašati, sicer pa padamo z
glasom. Tako se menjavajo v govoru dolgi in kratki zlogi med
seboj, t. j. v zdi g (Arsis) in pad (Thesis) našega glasu. Po
enakome rnem men j a van ju dolgih in kratkih zlogov na
stane me rsko ali t a k t i č n o g i ban j e , ki mu pravimo ritem
(Rhythmus). N. pr.
Merjenje zlogov.
Bitem.
Bela veja,
črni vran,
jasno vreme,
mrzel dan! —
Mož se pelje
na saneh,
v žepu krone,
v licih smeh . . .
Sardenko.
