260
Besedni red v govora.
§ 397. Ker so posamezni č l en i v stavku in dalje posa
mezni s t a v k i v govoru med seboj organsko z v e z an i , se more
približno določiti tudi red, po katerem se morajo besede v govoru
(govornem odstavku) vrstiti.
Pri besednem redu ločimo dvojno stavo: p r o s t o in stalno.
S t a l no stavo imenujemo ono, po kateri imajo besede stalno,
več ali manj nespremenljivo mesto v stavku. Sem štejemo stavo
n a s l o n i c , p r i l a s t k a (prilastkovega rodilnika, delnega rodil
nika, pristavka) itd. Ti stavkovi členi imajo že sami po sebi
d o l o č en o , več ali manj nespremenljivo mes to in jih pisatelj
ne more po svoji volji razvrščati.
P r o s t o pa imenujemo stavo tedaj, kadar besede same po
sebi nimajo določene stalne stave, temveč jim jo določa vsako
kratni pomen stavka.
1. Prosta stava.
§ 398. Besedni red nam določa stavčni poudarek, t. j. tista
beseda v stavku, ki nosi stavkovo misel in ki je zavoljo tega
n a j k r e p k e j e poudar j ena . Stavčnemu poudarku so podrejene
vse besede v stavku; besede, ki stoje pred njim, ga napovedujejo
in delajo razumljivega; besede, ki stoje za njim, ga pojasnjujejo
in natančneje določajo.
Do spred stoječega stavka (ali splošno: spred stoječe situ
acije) more imeti stavčni poudar d v o j n o razmerje: biti more v
spred stoječi situaciji že obsežen ali pa še ni obsežen.
Ako v prejšnji situaciji (v prejšnjem stavku) še ni obsežen,
tako da se iz nobene besede v nji ne more p r i č a k o v a t i , kaj
bomo povedali, stoji
nepričakovani stavčni poudarek.
Ako pa je
le-ta v pripovedovanju prejšnjega stavka (prejšnje situacije) že
obsežen, naznačen, na kakšen način določen, tako da se že p r i
č aku j e , kaj bomo povedali, stoji
pričakovani
stavčni poudarek.
N. pr.
Bil je imeniten gro f . Ta grof je šel v Go r j an c e
na lov. Spremila ga je velika družba p r i j a t e l j ev in lovcev.
Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine v g o š ča v o
,
grof za njim. Medveda zman j ka in grof vidi, da se nahaja
v ne znanem kraju , po katerem še nikoli ni-hodU
(Trdina, Rajska
ptica). V teh primerih stoji n e p r i č a k o v a n i stavčni poudarek,
ker vsak stavek izraža novo misel, ki ni bila še po nobeni besedi
v prejšnjem stavku, naznačena.
