251
Opomba. 1. Po glagolih
zahtevati, ukazati, veleti, prositi, opominjati
itd.
stoji češče želelni naklon brez Teznika da; n. pr.
Rekel mi je, naj pridem
k njemu
(nam.
da naj pridem k njemu). Ukazal je, naj se vojaki umaknejo.
Pri odhodu so mi oče naročali, naj se pridno učim. Prosil me je, naj mu
pomagam.
2.
Včasih se začenja predmetni ali osebkov stavek tudi z dvojnim vez
nikom: kako da, zakaj da, kje da itd. Ta zveza je skrčena iz dveh stavkov
in nam rabi, kadar vprašujemo s posebnim poudarkom. N. pr.
Vprašal
sem ga, kako da je zapustil našo hišo, v kateri je bival vso mladost
(skrčeno
namesto: .. .
kako je prišlo (kako je to), da je zapustil...) . Povej mi vendar,
zakaj da nikdar ne prideš k nam!
Premi in zavisni govor.
§ 381. Govor kake druge osebe navedemo lahko dobesedno
(d i r ek tno ) , t. j. tako, kakor ga je kdo govoril, ali pa v zavisni
( i nd i r ek t n i ) o b l i k i predmetnega s tavka z veznikom da,
ki pa se v nadaljnjem pripovedovanju navadno opušča.
Za imki pr emega g o v o r a se v zavisni obliki izpreminjajo
z oz i rom na osebo , ki pripoveduje tuji govor.
Premi govor označujemo navadno
z narekovajem ( „ “)
, pred
katerim stoji po napovednem s tavku dvopičje.
Premi govor.
1.
Kristus nam veli: Ljubite
se med seboj!
2.
Krpan odgovori: „Lepa hvala
vam bodi za pisemce, da ga bom
v zobe vrgel vsakemu, kdor me
bo ustavljal na cesti. Pri vas pa
ne bom ostajal črez noč, ako se
vam ne zamerim s tem.
“
3.
Cesar mu de : „Nič se ne
boj; to bom že poravnal sam brez
tebe.
“
4.
„Idi v mesto,
“
so mi rekli
oče, „ter nakupi, česar potrebu
jem za praznike.
“
Zavisni govor.
1.
Kristus nam veli, da naj
se ljubimo med seboj
.
2.
Krpan odgovori, da jim
bodi lepa hvala za pisemce, daga
bo v zobe vrgel vsakemu, kdor ga
bo ustavljal na cesti. Pri njih
pa (da) ne bo ostajal črez noč
,
ako se jim ne zameri s tem.
3.
Cesar mu de, da se naj nič
ne boji; (da) to bo že poravnal
sam brez njega.
4. Oče so mi rekli, da naj grem
v mesto ter nakupim, česar po
trebujejo za praznike.
Opomba. Večkrat se vtikajo v stavek opombice, kakor
mislim,
menim,
pravijo, veš
itd., ne da bi vplivale na odvisnost stavka; n. pr.
Tri sto kron,
veš, je dosti denarja, ali pa malo, kakor se vzame.
—
Stare vere, starih ljudi
in starega denarja
,
pravi pregovor
,
ti bodi vselej mar!
