249
V da ja lni k se deva oseba, kadar dajemo na znanje, da se godi ali
ne godi kaj po naši ali po volji koga dragega (dativus ethicus); n. pr.
Po Du
naju mi dirja v skok
(N. ps.).
To so vam bili pravi korenjaki! Zakaj mi ne
ostaneš doma? Fant vam (ti) očeta ne uboga.
§ 375. V rodilniku imajo predmet:
a)
samostalniki
groza, strah
,
sram, skrb, mar, žal, treba,
škoda,
kadar jih rabimo z glagolom
sem, biti
v 3. os. edn. srednj. sp.;
n. pr.
Groza, strah me je samote. Ni mu mar zahvale. Čemu
ti je tega treba?
Samostalniki
skrb, mar, žal, škoda
se rabijo tudi s predlogom
za
v tožilniku, n. pr.
Škoda za denar! Za staro vero naj ti bo
vselej mar!
b)
pridevniki
željen, lakomen, skrben, potreben, poln, vreden,
kriv, deležen
itd. N. pr.
Bog je hvale vreden, človek pa pohvale.
c)
p o v r a t n i k i in tudi tisti glagoli, ki imajo os ebni
predmet v tožilniku, r eč n i predmet v rodilniku. N. pr.
dela se
lotiti; službe se naveličati; bati se česa; spomniti se
itd.;
tega
sem uverjen (prepričan); to te reši pogube
(ne: pred pogubo!).
č)
glagoli, ki pomenjajo kako že l j o , z ah te van j e , p o
t r ebo in p oman j kan j e , imajo večinoma svoj predmet v r o
d i l n i ku pri sebi, kakor
iskati, čakati, prositi, želeti, upati, hoteti,
potrebovati, stradati, pogrešati.
N. pr.
kruha prosim; sv e ta vprašam; mož je sodnika sveta
vprašal
(Mencinger).
Gregorčič je neko jutro na vse zgodaj k nam
(v samostan) prišel j e z i k o s l o vn e g a sveta iskat glede neke rime,
ki jo je potreboval v Jobu
(Škrabec).
Vsi ljudje in vse živali ž e je
konec so jemali
(Valjavec).
Kaj čaka drage naše domovine ?
(Levstik.)
Opomba. 1. Glagoli
varovati
(česa, ne: pred čim!),
okusiti, izkusiti, uži
vati, čutiti, vprašati, poslušati
,
zaslišati, pomniti, pozabili
,
omeniti
in še drogi
enakega pomena se dražijo po starem z r odi lni kom, včasih s tožilnikom.
Lune vpraša solnce rano — J eli tebi, sestra, znano...
(Jenko).
Poslušajte
pametnih mož!
(Strit.)
Menc ev, koscev sem prosil
(Levst.).
2.
Semkaj spadajo tudi glagoli, s predlogom do zloženi, kadar se imenuje
stvar ali reč, ki se doseže; kakor
dočakati, dorasti
,
doseči, doslužiti, dospeti
,
doživeti.
N. pr.
Če hočeš sta rosti doživeti, ogiblji se mehkuženja! Dorastli sta
roži v rha cerkve.
§ 376. V r o d i l n i ku stoji predmet , kadar se vzame
nedoločen del
kake celote v misel
(delni rodilnik,
genitivus
partitivus), ne pa vsa celota (vse osebe, vse reči). Takemu rodil
niku lahko vselej
kaj, nekaj, nekoliko, malo
itd. dodenemo v mislih.
