217
in to iz preproste grške besede
xvqixov
za
mgtcmnv
) ;
cesar
(iz got.
Kaiser in to iz lat. Caesar),
čeber
(stvn. zwibar, zubar),
dreta
(n. Draht),
hip, hipec
(n. Hieb),
hiša
(stvn. hus, sedanje Hans; iz
naše besede
hiša
so si Nemci na novo izposodili izraz Ke i s che ,
Ke i s chl e r , kar smo si Slovenci zopet nazaj vzeli kot
kajža)
;
hleb, hlebec
(iz got. hlaife, deblo h l a i ba , sedanje nem. La i b ) ;
Mev
(iz got. hlaiw = grob, votlina; v najstarejših časih so pre
bivali ljudje in živina v votlinah in podzemeljskih bivališčih);
izba
(iz starovisokonem. stuba ; iz slovanske besede so napravili
Ogri szoba , kar so si Hrvatje in po njih Slovenci zopet nanovo
izposodili: soba);
knez
(iz got. kunings, stvn. kuning, sedaj Konig);
lanec
, lanca (srvn. lanne, veriga in verižica kot nakit);
leščerba
(nem. Lichtscherbe),
lina
(srvn. line, balkon),
mar, vnemaren
itd.
(srvn. mari, važen, vreden),
mrha
(stvn. meriha, nem. Mahre),
opica
(stvn. aff o, angl. ape),
penez
(stvn. pfenning),
post, postiti se
(stvn. fasta, fasten, got. fastan držati),
šipa
(n. Scheibe),
škoda
(stvn. scado, Schade),
vitez
(germ. witing),
ž (r )ebelj
(stvn. grebil) itd.
Iz r omansk i h jezikov so besede, kakor:
bajta
(it. baita, v
italijanščini se je razširila po lombardskih Judih; beseda je prvotno
hebrejska: b e t , hiša),
denar
(it. denaro, lat. denarius = desetica);
fužina
(it. fucina kovačnica),
goljuf
(it. gaglioffo),
hlače
(it. calza,
nogavica),
kriz
(iz lat. crux, cis; besedo smo dobili od Romanov,
ne po nem. posredovanju),
manjkati
(it. mancare),
peljati
(it. pigli-
are, vzeti) itd.
Iz t ur škega jezika so, n. pr.
čižem, čorba, klobuk, tolmač, top,
topor, tovor, žep.
Iz madžarščine so:
beteg, betežen
(ogr. beteg),
gazda
(ki je
izposojeno iz slovan.
gospoda), lopov
(ogr. lopo, tat),
tolovaj
.
§ 339. Mnogo naših tujk je takih, kakršne imajo večinoma
vsi evropski narodi, ki so jih sprejeli s tujo kulturo. Take tujke so:
Barhan, barhant
(iz nem. Barchent, Nemci so dobili tujko
od Romanov in ti od Ar a b c e v ) ;
barka,
nem. Barke, lat. barca,
gr.
fiagtg, toog,
beseda je izposojena iz koptskega jezika;
češplja
(češpa)
je iz nem. Zwetschke in to iz (prunus) s eba s t i c a , t. j.
sebastska sliva, zvana po mestu
Sebaste
v Samariji, odkoder so
jo prinesli ob križarskih vojskah v zapadno Evropo;
črešnja
iz
vira iz romanščine, iz katere imajo tudi Nemci ime za to (Kirsche);
romanske besede so iz gr.
e qaooz,
prvotno pa je beseda ma l o
a z i j s ke ga izvora;
gumi
so poznali že Grki:
xouu,
kar je
egiptovskega izvora;
hruško
smo dobili Slovani iz kurdskega
