208
a)
V prvem primeru se nam odkrije
razvoj pomena,
ki nam
kaže, kaj prav za prav naše besede pomenijo; iz njih spoznamo,
po kakšnih lastnostih je imenoval človek razne predmete, n. pr.
živali, rastline, svojo okolico ter sploh vse pojave tvamega in
duševnega življenja. Iz jezika odseva dobršen del razvoja dušev
nega življenja kakega naroda.
Korensko sorodne so n. pr. besede
hrepeneti
in
hripa, hropsti:
hrepenenje
je zdaj lahko čisto duševno, netvamo, toda izraz je
vzet iz čutnega, tvamega dejanja
hropsti: hropeč
za čem težiti —
hrepeneti (nastalo po metonimiji); enako je nastalo od
hlapati,
hlapniti, hlipati
—
hlepeti
po čem,
pohlep
. — Sorodne so besede
os-ter, os-la, os-at:
os l a ima ime po tem, ker o s t r i , osat po
meni b ode č a rastlina, b o d i c a (kar je ostro, lahko bode = meto-
nomija!). — Sorodno je
hrbet
,
hrbta
in
hrib:
iz živalskega hrbta
je pr ene s en izraz na naravo. — Sorodno je
dojiti, dete:
dete
je imenovano po tem, ker ga d o je , odtod je izvedeno
detič, deček
(iz detiček),
deca
(iz detca), dalje
dečla, dečko, dekla
(iz detkla);
odtod
dekle, deklica
itd.; sorodno z det e je deva, odtod
devica
itd.
b)
V drugem primeru spoznamo
razvoj predmeta
samega,
ki ga izraz zaznamenjuje. Ako je jezik ohranil izraz za p r v o t no
o b l i ko kakega predmeta, moremo primerjati njegov razvoj od
prvotnega stanja do današnje oblike. Tako nam kaže jezik tudi
starejše, p r v o t n e j š e ku l t ur no s t an j e ka k e g a naroda.
Korensko sorodne so n. pr. besede
ulj, uljnjak, ul-ica:
ulj
pomeni dupl o (zlasti dup l o v drevesu) , kamor se je roj
usedel; prvotno so bile čebele v drevesnih duplih, kar kaže tudi
beseda panj , ki pomeni prvotno Baumstock, pozneje šele Bienen-
stock;
uljnjak
je nastal šele iz umetno izdelanih u l j ev ;
ulica
je
prvotno pot v ozki soteski (= dupl u podoben prehod); kakšna
razlika je torej med prvotno in sedanjo, recimo mestno ulico!
§ 332. Prvotni ozir. preneseni ali zamenjani pomen se more
določiti mnogokrat že iz doma č i h sorodnih besed. Večkrat pa
se je ohranil prvotni koren, ki je skupen tudi drugim slovanskim
jezikom, samo v kaki po s ame zn i slovenski besedi; tako besedo
moramo primerjati s sorodnimi besedami drug i h s l o vans k i h
jezikov ali stare slovenščine. Iz slovenščine same ne moremo
dognati, kaj pomeni n. pr. s l ana ; ali sorodna staroslovenska
beseda
slota
= z ima kaže, da je s l ana = zmrzl i na. — Sorodno
je slov.
postrv
in rusko
pester
= pisan: tedaj ima ime po rdečkastih
