199
14. s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred sič
niki in šumniki se) je v sestavi d v o j ne g a pomena in znači:
a)
odgovarjajoč predlogu z o r odn i kom, združ i t ev več
pr edme t ov po dejanju, izraženem v glagolu (= zusammen):
zbrat i , združ i t i , z ed i n i t i , z gna t i , z l ož i t i , zmest i ,
znest i , spi sat i , ses ekat i , se s t av i t i , s eš t e t i , s t l a č i t i ,
s t op i t i , st ret i , zvezat i , zvi t i , s ez i da t i , seznani t i ,
sežgati .
Starejša oblika (se, t. j. sъ
)
se rabi še: s egnat i , s e gn i t i ,
s eg r e t i , s eml e t i poleg sml e t i , zml e t i ; nekdaj: s e t kat i ,
setkem, zdaj: s t ka t i ( stekati ) .
b)
odgovarjajoč predlogu z r o d i l n i kom kaže, da se kaj
s česa, od zgoraj doli premika (=herab): z b r i s a t i , sk l a t i t i ,
s l eč i — s l ač i t i , zmakni t i , zme tat i , sne t i — snemat i ,
zn i ž a t i , zno s i t i , spus t i t i , se zut i (črevlje), zva l i t i ,
zvrni ti .
Opomba. Imena in členki: zbor, semenj, shod, slog, svrha, smo
ter, zlog (Silbe), zmes, smetana, sm isel in zm isel, sestavek , spis,
sp la v in a , stok, zveza, — zložen , neznosen, — skupaj, zgoraj,
spodaj, zg o lj, sploh, stikom a, zraven.
15. v pomenja de van j e ali p r e s t a v l j a n j e iz k r a j a v
kraj , zlasti v njegov notranji del (nem. ein-, hinein-): vbos t i ,
vde l a t i , vde t i , vd i hn i t i , vdo l b s t i , vkuhat i , vl i t i ,
v l o ž i t i , vp e l j a t i , vp i s a t i , vp l e s t i , v r e z a t i , v r i n i t i ,
vsadi t i , v s i l i t i , v s t av i t i , vs t op i t i , v t akni t i , vt eps t i ,
vt i sni t i .
Namesto v pišemo u, kadar mu sledi v, n. pr. uves t i ,
uvaj at i , uvažat i , uv r s t i t i , uvrščati; tedaj tudi: uvedba,
uvod, uvoz, uvo žn j a , uv r s t ba , uvr s t i t ev.
O razliki med v in u gl. § 325!
16. za znači:
a)
p omi kan j e za kako reč: zai t i (solnce je zašlo za goro);
zal es t i koga (einen ertappen = hinter seine Streiche kommen);
z ao s t at i za kom (hinter jemandem zuruckbleiben); z ase s t i
(zasedli so cesto, mit einem Hinterhalt besetzen = sich hinter
etwas setzen).
b)
kako z ap r e č en j e s tem, da kdo sebe ali kaj drugega
postavi pred kako reč: zadr žat i (zurtickhalten), z ak l en i t i ,
zakopa t i , zakr i t i , ž a l e č i (to bo veliko zaleglo, das wird
