193
§ 322. P r i d e v n i k se sestavlja:
a)
s samo s t a l n i kom, n. pr.
bogoslužen, čudotvoren, glavo
-
bolen, gromonosen, krvoločen, mlekodajen, vratolomen;
posebej pomni:
dobičkonosen
,
sadonosen, nadobuden
(ne:
dobičkanosen, sadunosen,
nadebuden!);
b)
s pr i de vn i kom, n. pr.
blagoglasen, hudomušen, kratko
časen, lahkoživen
,
okrogloličen, ostroumen, prostovoljen, radodaren,
sladkosneden, sladkousten, zlovoljen;
c)
s š t evn i kom ali zaimkom, n. pr.
četveronožen, samo-
kolen, samorastel
in
samorašč, svojeglaven;
č)
s č l enki , n. pr.
brezbožen, nedolžen, nejeveren, nejevoljen,
neroden, predrzen, prileten, soglasen
.
Opomnja. Besedne zveze, kakor
milosti poln, truda poln
itd.
ni so sestavljenke, zato se pišejo besede narazen!
3. Sestava s predlogi (predponami).
§ 323. Gl ag o l e , pa tudi samostalnike in pridevnike s e
s t av l j amo s p r e d l o g i (predponami, Prafix). Glagolov, z dru
gimi besednimi razpoli zloženih, ima slovenščina le malo; n. pr.
blagosloviti, blagodariti, blagovoliti, rogoviliti, tihotapiti, vrtoglaviti,
in še nekaj drugih; toda ti glagoli niso pr v o t n i , temveč izve
deni od s e s t av l j en i h imen:
blagoslov, blagodar
itd.
Po sestavi s predlogi dobivajo glagoli drugačen pomen;
zlasti t rpni glagoli prehajajo v t v o r ne , n e d o v r š n i k i v
dovršni ke .
Glagoli se sestavljajo navadno z enim predlogom, n. pr.
na-lomiti, u-krotiti, za-ložiti;
včasi z dvema, n. pr.
iz-pod-nesti, po-raz-deliti, pre-ob-ložiti;
toda pomni:
spotakniti
(ker
ni
predlog i zpod- ! ) ;
redkoma s t remi , n. pr.
izpreobrniti = iz-pre-ob-vrniti.
Samostalnikov in pridevnikov; s p r e d l o g i s e s t av l j en i h ,
ima slovenščina le malo primeroma z glagoli, s predlogi sestav
ljenimi; n. pr.
do-hod, pre-pad; na-gnil, raz-ličen.
Glede na samostojno rabo in zvezo z drugimi besedami
delimo predloge:
a)
v l o č l j i v e , t. j. samo s t o j ne , katere tudi same zase
jemljemo v rabo; in
Breznik: Slovenska slovnica.
18
