184
pogostoma se vstavlja lj : zbadati: zbadljiv, dremati: dremljiv,
kradem: k r ad l j i v , plašiti: p l a š l j i v , postrežem: postrežljiv,
pozabiti: po z ab l j i v .
Napačno je pisati lju b e z n jiv , p le sn jiv , la ž n jiv , p rija zn jiv !
5. Pripona
-ov, -ova, -ovo
tvori
a) svojilne
pridevnike iz
osebnih imen, ki značijo samo
eno
posamezno osebo, kateri se kaj
prilastuje, n. pr. brat: b r a t o v , sosed: s o s edo v , u č i t e l j e v ,
k r a l j e v (toda: k r a l j g v koniglich); glede pisave pomni: kosec:
ko s č e v , pisec: p i s č ev , loncevezec: l on c e v e z č e v , Lisec:
L is č e v ;
b)
tvori pridevnike iz živalskih in rastlinskih imen, ki
značijo
splošno
last ali svojstvo kakega plemena ali kake rastline,
n. pr. b i ko v a moč, j a z b e č e v a mast, g a d o v a mast (pa tudi
gad j a mast, zalega itd.), k r t o v a dežela, me dv e d o v a koža
(poleg me dv e d j a koža), ovno v rog, s l o n o v a kost; ajda:
a j d o v kruh, črešnja: č r e š n j e v cvet, lipa: l i p o v čaj, leska:
l e s k o v grm, luk: l uko v duh, makov , smr ekov , hr as t ov ;
bukev: bukov les, breskev: b r e s k o v cvet, hruška: hrušev,
hr uš eva voda, h r uš e vka (-
k
- se izpušča kakor pri primer
niku, gl. § 166.).
Od
neživih
stvari ne
tvorimo pridevnikov
s to pripono (kakor
tudi ne z
-in, -ina,
-
ino!);
tedaj ne: amfiteatrovi sedeži, temveč
amf i t e a t r s k i sedež i ali s edež i v amf i t e a t r u ; ne: kipova
roka, ampak r oka k i pa ; ne: pod kruhovo podobo, ampak pod
p odo b o kruha (tudi pod k r uš n imi podobami ) ; ne: smod
nikov dim, temveč dim smodn i ka ; napačno: pisatelji greše
proti romanovim pravilom, prav bi bilo: proti p r av i l om r o
mana; ne: polkov prapor, temveč prapor polka ali polkovni
prapor; ne: za narodov blagor (Cankar), temveč za na r odn i
b l a g o r ali za b l a g o r nar oda ; ne: zrakov ali zračji pritisk,
temveč z r a č n i pritisk ali pritisk zraka.
Navzlic temu pravilu so se udomačile tvorbe, kakor: n e d o
l o č n i k o v o deb l o (bolje: ne do l o č n i š ko ) , v e l e l n i k o v a
o b l i ka (bolje: v e l e l n i š k a o. ali o. v e l e l n i k a ) ; Gl asni kov ,
Zv ono v , Dom in Svetov urednik (bolje: urednik Glasnika,
Zv ona , Dom in Sve t a ) ; dalje odborova seja (bolje: sej a
odbo r a ) , klubov načelnik (bolje: načelnik kl uba ali kl ubu
[daj.]); o g l e n č e v a kislina, v o d e n č e v ( v od i ko v ) sulfid, ž e
l e zov sulfat; k r i ž e v pot; j u t r o v a de ž e l a itd.
