kraja itd., n. pr. Avstrija — av s t r i j s k i , cesar — c e sar ski ,
Ljubljana — l j ub l j an s k i , otrok: o t r o šk i (pomeni: kindlich,
toda o t r o č j i den Kindern gehorig, kindisch), žena: ženski
(weiblich), zemlja: z eme l j s k i , irdisch.
Pripona -ski se rabi za nemški predlog „von“, n. pr. Braut von Messina:
Mesin
ska
n evesta, Jungfrau von Orleans : D evica O rlean ska, Bischof
von Rom:
rim sk i
ško f, Herzog von Braunschweig: B ru n sv iški vojvoda;
Rudolf von Habsburg: Rudolf H absbu rški; Sofija Hohenberška itd.
Glede izpeljave pomni:
a)
En o z l o ž n i c e (včasih tadi dvozložnice — zlasti tedaj,
kadar bi se imeli soglasniki izpremeniti) privzemajo pred obra
zilom
-ski
semtertja obrazilo
-ov (ev),
n. pr. brat: b r a t o v s k i
(redko brat ski ) , fant: f an t o v s k i , žid: ž i do vs k i , osel:
o s l o v s k i , godec: g o d č e v s k i , hlapec: h l ap č e v s k i ; dalje:
p r o t e s t an t o v s k i poleg p r o t e s t an t sk i , e g i p t o v s k i poleg
e g i p t s k i ; v preprostem govoru: r us o v sk i , prus ovsk i ,
f r an c o z o v s k i za ruski , pruski , f ranc oski .
Beseda kmet ima pridevnik kme t i š k i (iz podstave kme
ti č) ali pa kme t sk i (ne: kmečki!); Hrvat: hr vašk i in hr-
va t sk i ; tat: t a t i nsk i , dete: deti nski .
b)
Pred -ski prehajajo g o l t n i k i in šumni k i ter s i č n i k
c
v o, n. pr. kovač: ko va š k i (iz kovač ski ) , mož: moški (iz
možski ) , Anglež: ang l e š k i , Praga: pr ašk i , Čeh: češki ,
človek: č l o v e š k i ; devica: dev i šk i , Gorica: go r i ški , Celovec:
c e l o v š k i (glede izpremembe soglasnikov gl. § 66 pod črto!).
Od oblik na -ški se je prenesla ta sprememba v nekaterih
primerih tudi na s i č n i ke s in z, n. pr. nebesa: nebe šk i (pri
starejših pisateljih še prvotna oblika ne b e š k i iz nebes- ski ) ,
vitez: v i t e š k i , Pariz: pa r i šk i ; vendar pa: Francoz: f r a n
c oski , Rus: ruski , Prus: pruski.
Pri samostalnikih na -ec končnica večkrat odpade,1 n. pr.
delavec: d e l a v s k i , pevec: pev sk i , rokodelec: r okode l sk i ,
lovec: l o v s k i , gorenjec: gor enj ski .
Zobnik d se izpahuje ali pa nastopa mesto njega soglasnik
j ; n. pr. gospod: g o s po s k i , sosed: sos eska, s o s e š č i na ;
grad: g r a j s k i , Bled: b l e j s k i , Carigrad: c a r i g r a j s k i (gl.
§ 62, 2. in § 70, 3. odst.).
1
Pravilneje rečeno: samostalnik in pridevnik se tvorita iz iste podstave!
