182
pišemo: zapovedovalen ), hladiv (hrv., češko: chladivy): hladiven (sedaj
h ladilen ), enako: dajaven (sedaj dajalen ), kaziven (sedaj k azilen ), vo-
diven (sedaj vod ilen ) itd.
7. Pri imenih oseb, ki so kaj s t o r i l e ali t rpe l e , se pri
tika
ec
na tvornopretekli deležnik na
-l, -la, -lo,
n. pr. pogorel:
p o g o r e l e c , umrl: umr l ec , prišel: pr i š l e c ; osamel: o s a
me l ec , prel: p r e l e c ; prebival: p r e b i v a l e c , volil: vol i l ec .
Dalje se pritika -ec tudi samostalnikom na
-lo
(iz
-dlo
) n. pr.
tkalo: t ka l e c itd. (več o tem gl. § 42. 2).
b)
-ca, n. pr. o v -c a ,1 mi š - c a (1. Muskel, 2. Oberarm). Po
sebej pomni, da tvori
-ca
manjšalne besede iz debel na -i, n. pr.
duri: dur ce (rabi se le v množini), luč: l uč ca , stvar: s t var ca ,
žival: ž i val ca. Nekatere besede imajo poleg prvotne pripone
-ca
tudi
-ica,
druge pa samo mlajšo končnico
-ica,
n. pr. brv:
brvca in brvica, pesem: pesemca in pesmica, klop: klopca
in k l op i c a , peč: p e č c a 2 in pe č i c a , vrv: vrvca in vrvica;
toda le: vas i c a , p o v e s t i c a (od: vas, povest).
Od debel na -a pa se tvorijo izpeljanke le s pripono
-ica:
žena: ženica,
baba: b ab ica , lipa: lip ica .
c)
-ce, n. pr. j a j - c e , s o l n - c e , s r - c e (iz: srd-ce). S to
pripono se tvorijo tudi manjšalna imena, n. pr. drevo: d r e v c e ,
d r e v e s c e ; jedro: j e d r c e , kolo : k o l e s c e , pismo: pi semce ,
steblo: s t ebe l c e ; če bi imelo stati preveč soglasnikov, se prvotni
polglasnik (ьce) hrani, n. pr. gnezdo: gnezdece, mesto: mestece,
v i nč e c e ; v množini: usta: us t ca poleg usteča.
39. -išče (iz
-iskje)
se pritika samostalnikom in tvornopre-
teklemu deležniku na
-lo
in pomenja: 1. kraj , kjer kaj raste,
biva ali se kaj godi, n. pr. k o p a l i š č e (iz podstave: kopalo),
b r i s a l i š č e (izbrisalo), i g r a l i š č e , p r e b i v a l i š č e , učilišče,
s t ano v a l i š č e ; dalje bo j i š č e , dvorišče, sodišče, strnišče,
p o z o r i š č e , s e jmi š č e ; 2. del e raznih orodij, n. pr. g r ab-
l j i š č e , k o s i šče, p l a t i š č e , po s t e l j i š č e , r o č i š č e , to-
pori šče.
40. -ež (iz
-egj-)
zaznamenjuje: 1. človeka s slabo lastnostjo,
n. pr. gr abež , gul ež , k l at ež , snedež, hudobnež , pre-
vze t než , s i t než ; 2. dejanje ali učinek (posledico) dejanja ali
sredstvo, n. pr. t e p e ž, t e p e ža; me tež, srbež, trpež, d r e
mež, del ež , živež.
1
Prim. lat. ovis.
2
Na Koroškem je gora Pe(j)ca (iz Pečca).
