175
10. -jan znači prebivalce kakega kraja ali zaznamenjuje osebe
po njih rodu, n. pr. meščan (iz: mest-jan), tržan, vaš čan,
go r j an, Cel j an, Ce l o v c an , Eg i p č an , Pr až an ; nekatera
imena se tvorijo z vmesnim obrazilom ec, n. pr. Dunaj čan .
Ljubljančan, Mariborčan, Zagrebčan (iz: Dunaj(e)c-jan) itd.
11. Pripona
-on
se rabi navadno v zaničljivem pomenu: ja h on, hlapčon,
h la čon, šved ron.
12. -inja1tvori ženska imena, n. pr. boginja, gospodinja,
Grk i n j a , j unak i n j a , kn e g i n j a , s vak i n j a , s o s ed i n j a ,
pe vk i n j a (navadno pevka) , s l už k i n j a ; dalje tvori iz pri
devnikov samostalnike, n. pr. b l ag i n j a , dr ag i n j a , pus t i nj a,
svet i nj a.
13. -en, -na, -no (iz: -
bn
, -lna, -b
no
) :
aj -en, n. pr. boben, bobna; č e s - a t i : česen, česna;
oven, sečen (sedaj svečan) , srpen (sedaj s r p an), t raven,
t ravna ; gruden, grudna.
Ta pripona je v rabi zlasti pri p rid evn ik ih (gl. § 314,
8
.).
b)
-na (iz -
bna
), n. pr. vo j na , taj na, g o s po d i č na ,
s e s t r i čna , b r a t i č na , z av i č na , t e t i č na , hi šna, cesa-
r i čna, k r a l j i č na , knežna.
c)
-no
(iz -
bno
), n. pr. brv: br v - n o (zdaj navadno bruno),
gav-iti (= gabiti): govno , p l a t - no , gumno.
14. -nj (i), -uja:
a)
-nj, n. pr. vez-ati: sveženj, svežnja; seženj, sežnja;
raženj , ražnja.
S to pripono
(-nji)
se tvorijo posebno p rid evn ik i (gl. § 314,
9
.).
b)
-njapomeni kako dejanje, vršenje, n. pr. blodnja, brušnja,
g r o žn j a , i zkušn j a , ko šn j a , nošnj a, odhodnja, prošnja,
vožnj a ; dalje imamo tvorbe: suknj a, b e r n j a itd.
15.
Pripona -
em
9
-ma,
-mo,
n. pr. jar-cm , jar-ma; krč-ma; pis-ati:
pi s-mo, -ves-iti: po-ves-mo.
16.
Pripona
-man,
n. pr. hudiman, racman, purman; ta pripona ni
tujega izvora!
17.
Pripona -r, -ra, -ro:
a) -
r,
n. pr. da-ti: da-r, pi-ti: pi - r (svatovanje), ž i - t i :
žir; veti, ve-jem: veter, vetra.
1
Prvotno -ynja (-ynji).
