174
6.
-iv
za moške,
-iva
za ženske in
-ivo
za srednje samostalnike.
a)
s pripono
-iv
se tvorijo sedaj le še pridevniki (gl. § 314,4.j;
b)
-iva,
n. pr. koper: ko p r i va , t e t - i va , s t a t i va (tudi
v množ. stat ( i ) ve;
c)
-ivo,
n. pr. k l ad i v o , k l a d i v c e ; zlasti zaznamenjuje
snov i in priprave (orodje) za delo, n. pr. b e r i v o , gno j i v o ,
jestivo, čtivo, netivo, pecivo, predivo, rezivo, strelivo.
7. -av, -ava
tvori samostalnike, kakor: rok-a: rokav; dalje
drž-ati: dr žava , dob (staro dobr- ) : do b r ava ; s ve č ava ,
kur j ava , d i š ava ; v nekaterih tvorbah se je priteknil
-j-,
n. pr.
pust: puš č ava (iz pus t - j ava ) , gost: g o š č a v a , vis-ok: v i
šava, niz-ek: ni žava.
8. -n za moške,
-na
za ženske in
-no
za srednje samostalnike;
debla na
-i
imajo pripono
-n
(
en
).
a)
-n,
n. pr. župa: župan, klju-vati (iz: kljuvati): klju-n,
vi-ti: ve-n- (v besedi vene c ) ;
b)
-na,
n. pr. lu-na (sor. luč); pro-str-em: stra-na, stran;
dalje s l a - na , s l i - na , v o l - na , s t e - na;
c)
-no,
n. pr. oko: ok - no ; ru-jem, rvati: runo, suk-ati:
sukno; vlekel, vleč-em: vl akno.
č)
n. pr.: dol: d l a -n, dl ani (iz dol -n) , kaz-ati: p r i
kazen, - zni ; pred
n
se je pojavil pozneje
s
ali e, n. pr. ba-jati:
basen, -sni; pe-ti: pesen, boja-ti se (=bati): bojazen, bole-ti:
bol ezen.
9.
Pripona -in
za moške,
-ina
za ženske samostalnike.
a)
-in
znači navadno osebe, n. pr. bogat: bogat-in, grdin,
po t ep i n , v l a s t e l - i n ; dalje p e t e l - i n (od: pe t e l , sor.peti,
poj em). Sem spada izposojeno ime mur i n der Mohr, lat. maurus.
b)
-ina
znači
:
1.
izvor
tega, kar pomenja deblo, n. pr. ded
:
d e dina, pajek: p aj č i na , zver: z v e r i na; pri živalskih imenih
pomeni
meso
ali
kožo,
n. pr. g oved i na , k o z l e tina, s v i n i na,
t e l e t i na , v o l č i na, v o l o vina, z aj č e v i na ; 2.
učinek
kakega
dejanja, n. pr. č r v o jedi na, ko š en i na , podr t i na , razvalina,
rastlina, zidina itd.; 3.
skupna
imena, n. pr. družina, živina,
laznina, perotnina, železnina, večina, množina; 4. reči,
ki zaznamenjujejo to, kar izraža pridevnik, n. pr. glob-ok: globina
(globočina), obč-i: občina, tih: tišina, deset: desetina, vis-ok:
višina, dalje planina, ravnina itd.; iz prvotnega abstraktnega
pojma je nastalo osebno ime: s t a r e j š i na (prv. pomen: starina).
