Debloslovje.
§ 308. Če odpahnemo n. pr. pri imen i h
vreteno; dragi,
draga, dragega
itd. sklonila, t. j. tiste končnice, s katerimi se tvo
rijo skloni (n. pr.
vreten-a, vreten-u; drag-i, drag-a, drag-ega
itd.),
dobimo
imensko deblo
(vreten-; drag-).
Če odpahnemo n. pr. pri glagolih
vrteti, vrniti
(nastalo iz
vrt-niti), vračati
(iz
vrat-jati)
osebne in druge končnice, s katerimi
se tvorijo glagolske oblike (n. pr.
vrti-m, vrte-ti; vrne-š, vrni-l,
vrača-mo, vrača-li),
dobimo
glagolsko deblo
(sedanjikovo deblo:
vrti-, vrne-, vrača-;
nedoločnikovo deblo:
vrte-, vrni-, vrača-).
Debla
vreten-
ali
vrti-, vrte-; vrne-, vrni-
itd. pa imajo konč
nice, kakršne nahajamo tudi pri drugih imenskih in glagolskih
deblih; n. pr. samostalnik
pšeno
ima isto končnico
(pš-en-)
kakor
imensko deblo
vret-en-;
glagoli, kakor
trpim, utrnem, utripati
itd.
imajo take končnice
(trp-i-; trp-e; utr-ne; utr-ni-, utrip-a)
kakor
glagolska debla
vrt-i
,
vrt-e
;
vr-ne, vr-ni
;
vrač-a.
Te končnice spa-
padajo torej k deblu.
Končnica
-en-
pri samostalnikih
pšeno, vreteno
itd. tvori
imensko deblo
(pšen-, vreten-),
zato se imenuje
deblotvorna
imenska končnica
ali
pripona
(nominales Suffi x ; pripona =
obrazilo,
Formans).
Končnice
-i-,
-
e
-
(vrti-, vrte-)
;
-ne-, -ni- (vrne-, vrni-)
itd. pri
glagolih
vrteti
,
vrniti
itd. tvorijo glagolsko deblo, zato se ime
nujejo deblotvorne
glagolske pripone
(verbales Suffi x).
§ 309. Tisti del debla, ki nam ostane, ako odpahnemo vse
končnice, se sam zase ne da več deliti (n. pr.
vreteno: vret-,
pšeno: pš-; vrteti: vrt-, vračati: vrat).
Toda če ta preostali del debla (n. pr.
vreteno: vret-)
pri
merjamo s sorodnimi besedami, n. pr.
vrteti, vrniti (iz vrt-niti),
vračati
(iz
vrat-jati), vrat
—
vratu, vrsta
(iz
vrt-ta),
vidimo, da
izvira tudi ta del debla
(vret-)
iz neke pr v o t ne jše podstave, iz
katere so nastale tudi vse druge sorodne besede (t. j.
vrt-):
to je
koren
(Wurzel, Basis).
III.
