171
Koren je tista podstava (glasovna skupina), iz katere so
nastale vse sorodne besede kakega jezika.
Koren se ne da več deliti.1
§ 310. Ako primerjamo med seboj besede, ki so nastale iz
istega korena, dobimo prvotni pomen kake besede
(pomeno-
slovje,
semasiologija).
§ 311. Debloslovje uči, kako se izvajajo posamezne besede
z različnimi pr i ponami ali o b r az i l i iz k o r eno v in debel
(izvor besed po izpeljavi).
Poleg izpeljave nastajajo slovenske besede tudi po redu-
p l i ka c i j i (podvojitvi) in sestavi .
Skoro ves slovenski be s edn i zakl ad se je razvil po iz
peljavi ali sestavi iz pristno s l o v ens k i h ko r enov , ki so ra
bili za podstavo tudi drugim slovanskim in ostalim indoevropskim
jezikom. Tujega, t. j. neslovanskega izvora je le malo slovenskih
besed.
V naslednjih točkah se bomo bavili z izvorom s amo s t a l
ni kov in p r i d e vn i ko v , ker smo tvoritev g l a g o l a obdelali
že v oblikoslovju.
I z p e l j a v a .
§ 312. Večina slovenskih besed je nastala po izpeljavi.
Slovenščina je z obrazili bogata; v njih se razodeva nje moč in
gibčnost.
1. Obrazila (pripone) pri samostalnikih.
§ 313. Najnavadnejše pripone, s katerimi se tvorijo samo
stalniki, so:
1. Pripona
-t. (ki je sedaj odpadla) za moške,2
-a
za ženske
in
-o
za srednje samostalnike.
1
Ako primerjamo sorodne (indoevropske) jezike med seboj, dobimo
p rvo tn e jš o obliko korena. Naše besede
vrteti
itd. so sorodne z lat. vertere,
vertex; z nem. werden, -warts (vor-warts); to kaže, da se glasi indoevropski
koren teh besed: wert-, ki pomeni: su k a ti, vrteti.
2
Pri deblih na -i je pripona ь, n. pr. sek-ati: seč, seči (iz sečь); rek-el,
reči: reč. reči itd.
