173
b)
-ja,
n. pr. duh: duša (iz: duh-ja); de-ti, de-jem: na-de-ja,
o- de - j a; gospod: gospa (iz: gospod-ja), kap-ati: kap l j a , pit
ati: pi ča, rd-eti: rja (iz: rdja); strež-em, streg-el: st raža,
svet-iti: sveča, suh: suša, tast: tašča, tolst: tolšča, vel-eti:
vo l j a , žel-eti: želja.
c)
-je, n.
pr. lež-em, leg-el: l o že (iz: log-je); dalje spadajo
sem tvorbe, kakor mor j e, po l j e itd.
S to pripono
(-j, -ja, -je)
se tvorijo tudi (svojilni) pridevniki (gl. § 314,1).
3.
Pripona -ji
za moške,
-ja
za ženske in
-je
za srednje samo
stalnike (prvotno
-ij, -ija, -ije1).
a)
s pripono
-ji
se tvorijo v sedanji slovenščini le pridev-
niki (gl. § 314, 2.);
b)
-ja
(iz
:
-ija),
n.pr. gost
:
g o s t j a ; l ad j a (v.sestavljenkah
se rabi prvotnejša oblika l ad i j a , n. pr. l ad i j en , l ad i j na , no;
l adi j ski ) .
Opomnja. Tujega izvora pa je pripona
-ija
v besedah, kakor: bab ar ija,
b eračija , k o v a č ija , k u p č ija , sodn ija, ra zp rtija itd.; ta pripona je
izposojena iz nem.
-ei
(srednjevisokonemški
-ie),
n. pr. Schneiderei, Schelmerei.
c)
-je
(iz
-ije),
n. pr. znamen j e , us t j e (iz: ustije). S to
pripono se tvorijo:
1
.
skupna
ali kolektivna imena, n. pr. kamen:
kamenj e, dob: dobov j e , koren: ko r enj e , list: l i s t j e , ogel:
o g l j e ( og l i j e ) , prot: pr o t j e , zel: z e l j e ; 2.
abstraktna
imena
iz pridevnikov, n. pr. zdrav: zdr av j e , vesel: v e s e l j e , velik:
ve l i č j e itd. in 3.
glagolniki
iz trpnopreteklega deležnika, ki zna-
čijo kako dejanje, opravilo ali delo, n. pr. govorjenje, zidanje,
pi t j e, vpr aš an j e , vs t an j e , žitje.
4.
-aj
se pritika glagolom in znači de l u j o č e osebe, n. pr.
čuvaj , s t r eža j , t o č a j , š č uva j ; dalje imamo tvorbe, kakor:
l ačaj , stežaj , s t r e l j a j , t e č a j ; o t r o č a j , nar o č a j , vršaj
itd. Na opetovalne glagole so naslonjene tvorbe, kakor g r i ž l j a j ,
mi g l j a j , vzd i h l j a j , o b č u t l j a j (prvotna pripona:
aj).
5.
Pripona -v
za samostalnike moškega spola (n. pr. gni-ti:
gne - v , li-ti: l i v, na l i v ; pe-ti: n a - p e - v 2),
-va
za ženski spol
(n. pr. de-te: d e -v a , dalje spada sem: mr - va [iz korena mr-,
streti, zdrobiti], pl e - va , s l i va itd.),
-vo
za srednji spol (n. pr.
pi-ti: pi-vo).
1
Poleg
-
ь
j,
-
ь
ja, -
ь
je.
2
S to pripono se tvorijo tudi pridevniki, n. pr. ži-ti: ži-v, si-v, pla-v itd.
