176
b)
-ra,
n. pr. meso: me zd - r a (iz: mes-(d)-ra); me - r a , 1
i sk- ra;
c)
-ro,
n. pr. peti, pnem: pet- ro (nav. množ.), reb-ro (prim.
sorodno nem. Ri ppe) , b e d - r o itd.
S to pripono se tvorijo tudi pridevniki, n. pr. hit-eti: hit-er, hit-ra,
hit-ro; moč-iti: mok-er, mokra; b(e)d-eti: b od -er, bodra itd.
18. -ar,
rod.
-arja
znači moške osebe glede na njih delo, opra
vilo ali rokodelstvo, n. pr. d r v a r, k r a v a r, mesar, ml inar,
ovčar, pisar, rešetar, slepar, tesar, volar, vratar, vrtnar, zidar,
zlatar; za ženske osebe se pritika -
ica
, n. pr. mesar i ca, ml i
nar i c a , v r t na r i c a itd.
19. -ur, -ura znači velikost (in se rabi navadno v zaničljivem pomenu),
n. pr. meh: mehur (poleg mehir), kača: k a č ur; babar babu ra, glava:
g la v ura, žaba: ž a b u ra.
20. -el, -la, -lo:
a)
-el,
n. pr. vez-ati: voz-el, v o z l a ; pek-el, pekl a (sor.
nem. Pech);
b)
-la,
n. pr. tes-ati: t esl a; dalje žila, si l a; vi l e, r o g o
vi l a, osla.
c)
-lo,
n. pr. de-ti, de-jem
:
de l o ; ta pripona pomenja o r od j e
in s r ed s t v o , s katerim se izvršuje kako dejanje, n. pr. vez-em,
vesti: v e s l o ; strslov. vresti, vezati: po-vreslo, maz-ati: maslo;
čit-ati, št-eti (iz: čbt-eti): č i s l o , č i s l a t i ; 2 dalje imamo tvorbe
na
-lo
(prvotno na -
dlo
, gl. § 62, 6), n. pr. ši-ti: ši l o , ora-ti:
o r a - l o ; mi-ti: milo, treti: t r l o (v besedi t r l i c a ) ; sorodne so
tvorbe na
-alo, -ilo:
dr ža l o , kaza l o , p i sa l o , stojalo, črnilo,
hladilo, obrazilo.
21.
-elj, n.
pr. kašel j , kaš l j a ; češel j , č e š l j a ; rogelj .
22.
-lja
(iz
-dlija)
tvori imena ženskih delavnih oseb, n. pr. pe-
ri l j a, š i v i l j a , do j i l j a , t e r i l j a Brechlerin, pr e l j a (predica).
23.
-ulja,
n. pr. klepetulja, nosulja, volkulja, rogulja;
z aj k l j a (iz zajkulja), r o g l j a (iz rogul j a) , v o l ku l j a poleg
volkl ja, črnklja (iz črnkulja, črna kobila ali krava), brislja
(iz br i su l j a ) , k uz l j a (iz kuzul j a) .
24.
-el3
pri deblih na
-i,
n. pr. pogub-a: pogibel (iz pogybelь),
kop-atise: kop-el, pisk-ati: piščal (iz piskelь), svir-ati: svirel
1
Prim. lat. me-tior, me-tiri, meriti; sor. nem. me-ssen.
2
Besede te sla , žila; veslo, povreslo, maslo, čislo imajo prvotno
pripono -
sla, -slo,
n. pr. veslo iz vez-slo , čislo iz čit-slo ; prim. § 62,
2.
3
Iz elь.
