186
Navzlic temu (staremu) pravilu so se udomačile tvorbe, kakor:
puški no kopito, š i v ank i n o uho, soseskini odborniki, stran
ki no glasilo (bolje: glasilo st ranke) , l u n i n 1 svit.
Od samostalnika v o j s k a tvorimo pridevnik vojen, vojna,
vo j no ; Bog v o j n i h trum.
7. -en, -eua? -eno se pritika samostalnikom, ki pomenjajo
kako
snov,
n. pr. meso: me s e n; l a n e n, k ame n i n , kos t en,
l e d e n, l e s e n, apnen , j e k l e n , meden, pe š č en , pr s t en,
pr os en, snežen, voden, z l a t en ; s v i n č e na ruda, o g
n j ena kepa.
8. -en, -na, -no se pritika:
a)
samostalnikom, ki pomenjajo
nežive
stvari; taki pridevniki značijo last, način, snov ali izvor itd.,
n. pr. dolg: do l žen, do l žna ; do l žno ; gnoj: gno j en , kuga:
kužen, mleko: ml ečen, kruh: krušen, vera: Veren, čudo:
čuden, železo: že l ezen , kras: krasen, hvala: hvalen.
Ako bi imela po odpahnjenem polglasniku priti skupaj dva
n (-nn-), tvorimo navadno oblike na -
ski,
n. pr. z a im e n s k i,
ko r ensk i , s emenski , pl emenski .
Vendar se v n arečjih tudi v tem primeru pritika
-en
, n. pr. b rinna
mladika, linn a mreža, v o tlin na dolgost, kam enna miza itd.
To pripono pritikamo tudi tujkam, ki se končujejo na
n. pr. spo t anen , s pon t anna , s p o n t anno, s pon t anno s t ;
momentanen, momentanna, momentanno, momentannost.
b)
če se -en pritakne dovršnemu glagolu, ima t v o r en po
men, n. pr. obsež-em: obsežen, obsežna, obsežno; postrež-em:
po s t r e žen , pouč-im: poučen, pozab-iti: po zaben ;
c) če se pritakne ne do v r š nemu glagolu, ima trpen po
men, n. pr. videti: vi den, v i dna , v i dno ; kovati: koven ,
učiti: učen, seci: sečen; enak pomen ima, če se pritika trp
nemu deležniku, n. pr. pi t en, prijet: pr i j e t en annehmbar, an-
genehm.
9. -nji, -nja, -nje tvori pridevnike iz p r i s l o v o v in kaže
razmere kraja ali časa, n. pr. danes: današnji, doli: dol(e)nji,
gori: gor(e)nji, jutri: jutranji, letos: letošnji, nekda[j]:2nek
danji, seda[j] : sedanji, pred: prednji, precej: precejšnji,
zuna[j]: zunanji, nocoj: nocojšnji, sinoči: sinočnji; posebej
1
V staroslov. imamo pravilno: puška: pu ščьn-, luna: lu n ьn- itd.
2 Ta
j
se je šele pozneje pristavil (gl. § 72).
