196
4. med
pomenja prostor med dvema ali več rečmi ali pa
oddelek časa, n. pr. me dg o r j e , me dv l ad j e , mednar oden ,
medmašen.
5. na
daje:
a)
glagolom pomen, ki ga ima kot predlog s tožilnikom in
mestnikom: nab o s t i , na j t i , napa s t i , n a g o v o r i t i koga k
čemu, n a p r a v i t i koga na kaj;
b)
pomenja, da se je dejanje začelo ali da se je nekoliko
izvršilo: na g n i t i zu faulen anfangen, na l omi t i (vejo), n a
v r t a t i , na č e t i ;
c)
kaže, da se je dejanje na mnogih predmetih ali z nekim
uspehom zvršilo: nad r o b i t i , nak l a t i , nako s i t i , napr es t i ,
na s eka t i (drv), na suš i t i ;
c)
pri p o v r a t n i h g l a g o l i h pomenja, da se kdo česa
na v e l i č a ali da je zvršil dejanje do sitosti: na g l e d a t i se,
na i g r a t i se, na j e s t i se, na j e z d i t i se, na l e ža t i se,
na s kaka t i se.
6.
nad
se veže s samostalniki, redkeje s pridevniki in gla
goli ter pomenja, da je kaj v i š j e ali mo g o č ne j š e mimo dru
gega: nad l e g a , n a d l e g o v a t i , nadz o r n i k , nad z i r a t i ,
nadškof .
7. ob
(okrajšana oblika:
o)
znači:
a)
da se dejanje vrši okoli predmeta: o b v i t i , obe z a t i
in o b v e z a t i , o z r e t i se, o b j e t i , o pa s a t i , o b s t o p i t i ;
b)
da dejanje zadeva predmet, četudi ne od vseh strani
(nem. be- ) : o b i t i beschlagen, o bda r o va t i , o b r e k o v a t i ,
o b g o v o r i t i ;
c)
da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: ob l e ž a t i , o b
s ede t i , o b s t a t i ;
c)
izgubo: o b l i s t o v a t i se die Blatter verlieren.
8.
od1
zaznamuje:
a)
o dd a l j e n j e ali l o č i t e v kakega predmeta od dragega:
odbi t i , oddat i , o dd i r j a t i , o d g r i z n i t i , odi t i , odj ahat i ,
odkrhn i t i , o dv ad i t i se; odž v i ž ga t i , odpiskati = žvižgaje,
piskaje oditi.
1
Nekdaj se je glasilo:
o t;
ohranjen je še v oblikah ot-mem, ot-eti;
ot-rok (in-fans!); v narečjih se govori še: ot-idem.
