203
(tatu, v zlato), v l j uden , v l o g a , vne t i , vpe l j a t i , vp i č i t i
(sekiro v čok), vp i t i , vp i sa t i , vp l i v , vpr aša t i , vpr av
(vprav zato), vpr e č i , vpr e ga , v r i va t i komu kaj, vsad i t i
(hleb v peč), vs i l i t i , vs.tajati, v t i s n i t i , vt i sk, vtis.
6. vz1 pomenja:
a)
premikanje navzgor (nem. empor-): v z d i gn i t i , v z ha
j a t i , vzpe t i se, pov z pe t i se;
b)
začetek premikanja: v znemi r i t i se, vzne s t i , p o
vzroč i t i .
Polna oblika vz se je v sedanji slovenščini večinoma obru
sila in se govori z (s), n. pr. sprejeti, sprožiti, steči, stekel
(pes), zbat i se, z g l a s i t i se, zg l ed , s ko ba c a t i , z l ekn i t i
se, z l e t e t i , zmaga t i , zmorem, s pr i č o , zve l i č ar , zve-
se l i t i se, zv i r a t i se.
Nastalo iz: vzprejeti, vzprožiti, vzteči, vzbati se, vzglasiti se, vzgled,
vzvelioar itd.
Zato se v mnogih primerih rabi obojna oblika vz ali z (s);
brez razločka pišemo:
v z bud i t i in zbudi t i , v zd r ami t i in
zdrami t i , v z g l a v j e in z g l av j e , v zno ž j e in znož j e ,
v znak in znak, vz r as t i in z ras t i , v zd i hn i t i in zdi h-
niti, vzd i h l j a j in zdi hl j a j , v z k l o n i t i se in s k l on i t i se,
v zpo r ed i t i in s po r ed i t i , v zpo r ed in spor ed, v z r e d i t i
in z red i t i , v zk i pe t i in ski peti .
Polno obliko (vz) rabimo navadno le v novih tvorbah in pa
v besedah, ki smo si jih izposodili iz drugih slovanskih jezikov,
n. pr. v zb i ban , v zbobne t i , v z b o č i t i , v z bur i t i , v z c v e s t i
vzdev, vzduh, v z g o j a , v z g on , v zh i t i t i , v zh i č en ,
vzmah, vzmet, vzmnož, vznes en, vzor , vz o rn i k , v z p o
redni k, v zp l amt e t i , v z t r a j no s t , v z v i d i se mi, v zv i -
šek, vzvod, v z v r a t en , vzvreč i .
4. Tvoritev tujih lastnih imen.
§ 326. Lastnim imenom novejših jezikov, ki nimajo korena
v grščini in latinščini ali v slovanščini, puščamo navadno njih
lastno obliko, zlasti v znanstveni pisavi.
Drugače ravnamo z l a s t n imi imeni g r šk imi in l a
t i nskimi ter s tistimi t u j kami s edan j i h nar odov , katere
smo vzeli iz starih klasičnih jezikov ali iz slovanščine ter jih
1
Kot predlog s tož.: navzgor (iz na-vz-goro), v breg (iz vz-breg).
