206
Leontinov; Tomi, Tomov; Pompeji, Pompejev;
srednji samostal
niki:
Kunaksa, Kunah, Kunaksom; Levktra, Levkter, Levktrom
.
5. Ob č na imena , vzeta iz staroklasičnih jezikov, včasih
po svoje prikrojimo, n. pr.
gimnazija
(gymnasium),
politehnika
(polytechnicum);
program
(programma),
sistem
(systema).
Opomba. Glede p isave je pomniti: Kadar se pri taji besedi v debla
snideta po dva samoglasnika, ki ne tvorita dvoglasnika, ostane zlog odprt,
E
leonora, Gabriel, Miltiades, Mihael;
tako pišemo tudi drage tujke, n. pr.
aktu
alen, januar, jezuit, genialen, perioda
,
ordinariat.
Z
j
se pišejo že udomačene izposojenke, n. pr.
komedijant, gimnazijalec,
milijon
,
misijon
,
škorpijon
,
tercijal .
Pomenoslovje in izvor jezika.
§ 329. Če primerjamo korensko sorodne besede med seboj,
ne vidimo samo, kako so na s t a l e (po izpeljavi, podvojitvi ali
po sestavi) ali od katerega ko r e na se izvajajo, temveč spoznamo
tudi, kakšen pomen so imele (pomenoslovje).
Če določimo besedam tisti pomen, ki je vsem skupen, do
bimo prvotni pomen, ki ga je kaka beseda imela.
Tako je n. pr. besedam
vrteti, obrniti
(iz o b - v r t - n i t i ) ,
vrniti, vreteno, vrat, vrsta
itd. skupen pomen sukati se, vrteti:
kar se suče ali
vrti
(odtod
vreteno;
enako
vrat,
ker glavo pre
giblje in suče), se p o v r a č a na isto mesto, kjer se je začelo
vrteti (odtod
vrniti (se), vračati, obrniti);
kar pa se suče, se vrti
v krogu (odtod beseda
vrsta,
ki pomeni prvotno okrogel prostor,
potem pa tudi to, kar je zaokroženo, v nekem redu).
Sorodne so besede:
zavreti
(kolo; odtod
zavora, zavirati),
vrata, vereja;
skupni pomen: z ap r e t i ;
vrata
so tedaj odtod, ker
z ap i r a j o ; enako je
vereja,
ki pomeni najprej podbo j (= kol )
pri lesenih v r a t i h , potem pa sploh podboj z luknjami, v kate
rega se vtikajo prečniki. — Sorodne so besede
vreti, vrelec, izvor,
vroč
(odtod
vročina, vročica
itd.),
variti
(samovar),
obariti
(zaseko,
klobase); pomen se je takole razvil:
vreti
pomeni quellen, spru-
deln = voda
vre
iz zemlje; kjer
izvira,
je
izvor, vir
ali
vrelec;
kadar voda v loncu kipi (=
vre),
je gorka (=
vroča);
odtod se je
izraz prenesel na predmete, ki so v podobnem stanju kakor gorka,
t. j. vroča voda, n. pr. dan je vroč , v r o č e mi j e; dalje: v r o
č i na, v r o č i c a itd.; v vroči vodi lahko kuhamo (odtod
