201
c)
premembo kakega kraja ali stanja ter kako prenaredbo:
pr ebud i t i s e , pr ede l at i , pr ed r nga č i t i , pr ekova t i , pr e
kr s t i t i , pr e l o ž i t i , pr emen i t i , pr ena r ed i t i , pr enes t i ,
prezi dat i .
č)
prestop ali preseganje naravne ali druge določene mere
ali meje: pr e c en i t i , p r e g o v o r i t i , pr eh i t e t i , pr ehva l i t i ,
pr enapo l n i t i , pr enas o l i t i , p r e o b j e s t i se, pr ep l a č a t i ,
pr e s e č i , pr e t e č i , prevpi t i .
Opomba. Imena in členki: p reb itek , precep, predor, prehod,
prelaz, premer, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, —
premožen, prem rl, prešeren, prevzeten , — preveč, premalo, pre
v e lik o , neprenehoma.
4.
pro-
se je ohranil le v malo besedah, n. pr. pr oda j a ,
napr oda j , pr oda t i ; pr os t or , p r o s t r e t i itd.; večinoma se
je nadomestil s
pre-,
ki je blizu istega pomena. V novejšem času
pišemo prvotni predlog pro navadno le v novih tvorbah in pa
v besedah, ki smo jih vzeli iz drugih slovanskih jezikov, v do
mačih besedah hranimo pre-, n. pr.
p r obud i t i , p r o bu j a t i (narod) — toda pr e bud i t i se
(iz spanja); p r o č e l j e ; p r o d i r a t i , pr od r e t i (v sovražnikovo
zemljo) — toda p r e d i r a t i , pr ed r e t i (zid, tvor itd.); pr o g o n
(državni p.) — toda p r e gna t i , p r e gnans t v o ; pr ohod —
toda prehod, pr eha j a t i ; p r o i z va j a t i , p r o i z v o d ; promet,
pr ome t en ; pr on i c a t i , p r o n i kn i t i ; propast, upropastiti,
p r o pa l i c a — toda pr epad, pr epas t i ; propis; propoved;
pr o r ačun ; p r o s l a v i t i , p r o s l a v a — toda domače p r e
s t av l j a t i ; pr o s peh ; p r o s v e t a ; p r ouč i t i , pr oume t i ;
pr oz o r en , nepr od i r en . Včasih pišemo oboje, n. pr. pr e r ok
ali pr o r ok , p r ek l e t ali prokl et .
5. u je različen od predloga v v sestavah ter pomenja:
a)
odmikanje, odstranitev, odvzetje ali umanjšanje (nem. ent-,
weg-): ui t i , ube žat i , . uk r a t i t i , ul omi t i , uman j š a t i ,
unesti , upas t i , ur eza t i , usuš i t i se;
b)
izpolnitev ali dovršitev kakega dejanja: učakat i , ubi t i ,
udomač i t i , ugod i t i , ug ono b i t i , ukrast i , umreti, ustra
ši ti , utopi ti .
V narodni govorici se navadno (gl. § 22. in 30.) med v in u
ne dela razlika; razločevanje v pisavi sloni na stari slovenščini
in drugih slovanskih jezikih. Zato pomni, da se piše u zlasti v
primerih:
