214
Rastline
imajo imena po sledečih lastnostih: Po ba r v i se
imenujejo
sliva
(iz pridevnika sliv, višnjev, moder),
breza
(= „svetlo“,
belo drevo),
detelja
(= „pikasta“, pisana rastlina).
Po o b l i k i so dobili ime
bor
(= i g l a t o drevo, ime po bo
rovih iglah),
osat
(sor. os-ter, b o d e č a rastlina),
trepetljika
(ker se
listi vsled tankih, dolgih pecljev vedno tresejo =
trepetajo
),
topol
pomeni
trepečoče
drevo; tedaj isto, kar
trepetljika
.
Razni deli našega
telesa
se imenujejo po sledečih znakih:
telo
pomeni prvotno iz lesa izrezano podobo, ki se je rabila tudi
kot mal i k; odtod je preneseno na človeško telo;
glava
(sor.
gol)
pomeni prvotno g o l o glavo, t. j. č r e p i n j a , l o ban j a ;
lasje
pomenijo: valovi ti kodri;
celo
je v i s o k i del obraza ali telesa;
grlo
(sor. žret i , nastalo iz ger-ti) je tisti organ, s katerim po
žiramo;
zob
(sor.
zebe
me = prvotno: t r ga me, da drgetam; t rese
me) je organ, ki trga in razkosava hrano ;
uho
je organ, s ka
terim kaj z a zna v amo (sor. je
um,
ker moremo s to zmožnostjo
kaj
zaznati)
;
pleče
je š i r ok i del hrbta;
rebra
(sor. nem. Rippe,
Rebe) imajo ime od tega, ker so upognjena, z a k r i v l j e na ;
prsi,
t. j. rebra, so podobna ok l epu , korensko sorodno je
prst,
t. j. ud,
s katerim se da kaj o b s e č i , o k l e n i t i ;
laket
ima ime po tem,
ker se up o g i ba , p r e g i b l j e ; tudi
koleno
(sor
.kolo)
je zazna
movano po tem, ker se v r t i , pr e g i b l j e .
Zemlja
(sor. lat. humus) je dobila ime od tega, ker nas
nosi ;
nebo
(sor. nem. Nebel) je imenovano po oblakih, meglah,
ki so na njem;
svet
(sor.
svet-iti
se) pomeni prvotno le toliko
zemlje, kolikor je v i d imo ;
solnce
(sor. nem. Sonne, lat. sol itd.)
se imenuje po tem, ker s ve t i ; enakega poznamenovanja je
luna
(sor.
luč)
;
dan
pomeni
svetli
čas (v nasprotju z nočjo);
večer
je
čas, v katerem solnce
doli
gre, t. j. zahaja.
Glede obedovanja pomni:
kosilo
je bilo prvotno z j ut r a j
(kositi
je izvedeno od
kos
Imbiß, Stuck in pomeni prvotno ugrizek,
g r i ž l j a j , ker se je pri kosilu le kaj ma l e g a ug r i z n i l o ) ;
južina
(izvedeno od
jug,
t. j. po l dan) je bila opoldan; vmes je
bila včasih potrebna tudi mal a j už i na ;
malica
(izvedeno od
mal, malo)
je
mali
obed med južino in večerjo.
Dalje imajo ime:
dim
, ker se v vrtinec suče in kvišku v i j e ;
kladivo
, ker t o l č emo z njim;
kolo
, ker se vrti;
rog,
ker kvišku
mol i ;
roj,
ker t eče, leti (sor. re-ka, ri-niti);
rosa,
ker moči
(mokrota);
rod
je prvotno to, kar
raste,
kar se množ i ;
steber
ima
ime odtod, ker trdno s t o j i (sor. sto-ti).
