187
pomni: dalje: dal j nj i , nada l j n j i (toda od dal j a: dal j en,
dal j na, l j n o !).
O vplivu končnice
-nji
na
-en
gl. § 36, 2.
c.
10.
-el,
-la, -lo tvori pridevnike, kakor: top-iti: topel ,
t opl a, t opl o; kis-ati: k i s e l, ki s l a, ki s l o (poleg ki sel a,
k i selo); krog: o k r o g e l , svet-iti: s v e tel, sme-ti: smel ; zrel
(sor. zoret i) ; gni-ti: gnil.
Od te pripone moramo ločiti
-el, -ela, -elo,
n. pr. ki se l ,
ki se l a, ki s e l o (mlajša oblika ki sla, ki sl o) ; deb- e l , de
bel a, debe l o ; vese l , ve s e l a , elo.
11. -ast, -asta, -asto se pritika, navadno samostalnikom
(redko pridevnikom) in izraža
podobnost
(nem.
formig),
n. pr. lisa:
l i sast , dim: dimas t ; g r b a s t , i g l as t , cevka: c e v k a s t;
j a j č a s t (iz: jajc-j-ast), k l i nas t , s r čas t ; pri pridevnikih se
pristavlja
k
, n. pr. be l ka s t , č rnkast , bl edkas t , rdečkas t ,
r j avka s t , rumenkas t , si vkast.
12. -at, -ata, -ato se pritika samostalnikom in znači ime t j e
ali o b i l i c o tega, kar ime pomenja, n: pr. brada: b r a d a t, gora:
gorat , kosem: k o sma t, krilo: kr i l at , las: l asat, mož: mo
žat, noga: nogat , pleča: p l e čat , rog: rogat , liho: uhat;
b o ga t (od nekega samost, b o g = delež, bogastvo).
Ta pripona se pritika tudi pridevnikom na en, n. pr. krven:
kr vnat , listen: l i s t na t , mesen: me sn at, močen: močnat ,
peren: pernat , skalen: s k a l na t , trajen: travnat.
Po hrvaškem vpliva se pritika zaimkom in pridevnikom končnica
-cat,
n. pr. sam samcat, edin ed in cat, pravi pravcati itd. Toda pomni, da ti
zaimki, ozir. pridevniki
ne
stoje
sami
zase; tedaj ne: bil je p ra vcati rogač,
temveč: bil je pravi p ra vcati rogač; bil je sam samcat (ne: b ilje samcat!).
13. Isti pomen kakor
-at, -ata, -ato
ima -it, -ita, -ito; pri
devniki na
-it
dobivajo radi pripono -en, -na, -no, n. pr. kamen:
kameni t in kameni t en, ime: imen i t en (starejše: imenit),
pleme: p l emen i t in p l eme n i ten, oko: o č i t en , srd: srdi t ;
nekaterim pridevnikom se vstavlja -ov, n. pr. glas: g l a s o v i t ,
skala: ska l ov i t , strah: s t r ahov i t , Val: va l o v i t , plod:
pl odovi t ,
14. -ski,1 -ska, -sko se pritika s amo s t a l n i kom in tvori
spl ošne (ne: svojilne) pridevnike, ki kažejo, kar je lastno v e č
(ali vsem) osebam ali stvarem kake vrste, kakega rodu, stanu,
1
Iz prvotnega tsk i.
