183
41.
-aš
(iz
-ahj-)
je le, v malo sinčkih domačega izvora, n. pr. pravdaš,
velikaš (veljak); v večini primerov izvira iz madžarščine, n. pr. p a jd a š,
kočijaš (kočijaž), p lem en itaš.
42. -uh, n. pr. kožuh, trebuh; večinoma se rabi v zaničljivempomenu,
n. pr. lenuh, potepuh, požeruh, ogleduh, poležuh, zaležuh, črnuh.
43. Pripona -h za samostalnike moškega in
-ha
za samostalnike ženskega
spola, n. pr. sme-jem se: sme-h, spe-ti: (u)spe-h ; slovem, siu-ti:;sluh;
ha:
stre-h a, mr-ha (mrhovina).
2. Pripone pri pridevnikih.
§ 314. 1.
Pripona
-j, -ja, -je
tvori: a) s v o j i l n e pridev
nike iz osebnih imen. Taki pridevniki so ohranjeni v krajnih
imenih, n. pr. Ruperč vrh (iz Rupert-j-), Mar t i nj vrh, Banj a
Loka, Št epan j a vas, I v an j e sel o, Janče.
V narečjih imamo še take pridevnike, n. pr. Hudman: Hudmanja
dekla (= Hudmanova dekla); Bede, Bedeta: B ed e ča n jiv a (= Bedetova);
Ogrinec: Ogrinč l es (=Ogrinčev les).
b)
tvori sploh pridevnike, n. pr. govedo: g o v e j i , g o v eja,
g o v e j e (iz: goved-j-); naš, vaš (iz : nas-j-, vas-j-); peh-ota:
peš (iz: peh-j-); tuj (iz tud-j-, prv. pomen = nemški ) . 1
2. Pripona
-ji, -ja, -je
(iz
-iji, -ija, -ije)2
tvori pridevnike
iz osebnih in živalskih imen, n. pr. otrok: o t r o č j i ; č l ov eč j i ,
knež j i , v r až j i , bab j i , d e t e č j i , pas j i , kr av j i , koz j i ,
mi šj i , o v č j i , r i b j i , medv ed j i , v o lčji.
3.
-av, -ava, -avo
se pritika:
1.
na
samostalnike
in znači to,
kar deblo pomenja, n. pr. grba: g r b a v , grča: g r č a v , krasta:
kr as t av , kri: k r v a v , žila: ž i l av , luska : l uskav ; 2. na
gla
golska debla
in znači kako dejanje, n. pr.; bahav, gizdav, igrav,
kuj av, maj av, opo t i kav , u j e d a v ; del av(en), odtod d e
l ave c , de l avka itd.
4.
-iv, -iva, -ivo
znači nagnjenost k temu, kar deblo na
znanja ; pritika se: 1.
samostalnikom,
n. pr. l j ubezn iv, snet: snetiv,
l en i v , 3 p l e sn i v , č r v i v , mi l o s t i v in mi l o s t l j i v (pripona
-
l
jiv
), šala: šal j i v, škoda: š kod l j i v , laž: l ažn i v (od lažen);
2.
glagolskemu deblu
;
n. pr. nagajati: naga j i v , snesti: sn ed iv
zabavljati: zabavljiv, zapravljati: zapravljiv, ljubiti: ljubiv;
1
Prim. staronemško theoda (ljudstvo), odtod pridevnik (stvn.) diutisk =
deutsch.
2 Oziroma iz -ьj-, -ь ja - , -ьje-.
3 Strs l. len ь., len i (samost.) = lenoba.
