168
V e z n i k .
§ 306. Vezniki so členki, ki vežejo posamezne besede ali
cele stavke med seboj; n. pr. P o l j a
in
t r a vn i k i
in
go zd i se
r a z p r o s t i r a j o po dol i ni . — Si l a ko l a l omi , po t r eba
j i h
pa
narej a.
—
Kadar
denar poi de, pame t pride.
Veznike ločimo po njih rabi v pr i r edno - in podr edno -
z l o ž en i h s t avk i h v pr i r e dne in pod r edne veznike.
1. Priredili vezniki.
Priredni vezniki so:
1.
vezalni:
in, pa, ter, tudi, ne le
—
ampak tudi; ne samo
—
temveč tudi; ne
—
ne, ni
—
ni, niti
—
niti; tako
—
kakor;
dalje ; potem, nato, vrh tega; naposled. Včasi
—
vcasi; zdaj
—
zdaj.
2.
protivni:
a, ali
;
pa, pak
;
toda, le, le da
;
samo, samo da
;
vendar, vendarle, pa vendar, pri vsem tem
.
Ne
—
ampak; ne
—
temveč; ne
—
marveč. Ali
—
ali
.
3. vzročni:
zakaj, kajti; saj; sicer.
4. sklepalni:
zato, zatorej, torej
,
tedaj; zategadelj, zatega-
voljo, zaradi tega; vsled tega; po tem takem.
2. Podredni vezniki.
Podredni vezniki so:
1.
krajevni:
kjer, kjerkoli; koder, koderkoli; kamor, kamor
koli; odkoder, dokoder.
2.
časovni
:
kadar, ko; dokler; kar, odkar; preden, prej ko;
kakor hitro, brž ko; med tem ko, dočim;
3.
primerjalni:
kakor
—
tako; kolikor
—
toliko; kakor, ko,
nego; čim
(več, bolj, manj)
—
tem
(
v,eč, bolj, manj);
kolikor
(više)
—
toliko
(niže);
več ko, manj ko
—
toliko več;
4.
načinovni:
s tem da; ne da;
5. posledični:
da, tako da;
6. vzročni:
ki, ko, ker;
7. namerni:
da;
8. pogojni:
če, ako, ko; da, samo da;
9. dopustni:
da, dasi, dasi tudi
,
če tudi (četudi), čeprav;
manj pravilni so:
akoravno, čeravno, dasiravno.
