159
Opomba. 1. Za na č i no vne pr i s l o v e nam rabijo skoro
vsi pr i de vn i k i v edninskem t o ž i l n i ku s r e dn j e g a spol a;
n. pr. l epo , v i s oko , g l asno , v r o č e , rdeče.
2. Nekateri pridevniki na -ski imajo prislovni pomen, kakor
slovenski, nemški, latinski, francoski, dejanski, bratski;
n. pr. slovenski mislimo, laški govorimo ali po slovensko
mislimo, po laško govorimo (ne: po slovenski, po laški).
3. Semkaj spadajo tudi samostalniški prislovi (edninski
in dvojinski orodniki), kakor mahom, mahoma; kr i žem,
kr i žema; st rahom, strahoma,; mes t oma (stellenweise),
skokoma, curkoma , s t opoma , sparoma.
4. Vzročni prislovi.
§ 289. Vz r o č n i prislovi izražajo na vprašanje zakaj?
vzrok, na vprašanje čemu ? namen kakega dejanja; n. pr.
z a t o , z a t o r e j , t o r e j , t eda j ; z a t e g a v o l j o , z a t e g a d e l j ,
zaradi tega.
5. Zaimenski prislovi.
§ 290. Zaimenski prislovi se imenujejo tisti prislovi, ki
izhajajo iz kakega z a imka ali z a imen s ke g a korena.
Zaimenski prislovi se nanašajo drug na drugega in so tedaj
s o odno sn i (korelativni) pr i s l ovi .
Po svojem pomenu so: vp r aš a l n i , o z i r a l n i , kaza l n i
in nedo l očni . N. pr.
vprašalni:
oziralni:
kazalni:
nedoločni:
kj e?
k j e r
tu, tam
kj e, nek j e
kam?
kamor
tj a
kam, nekam
kod? (od-, do-) koder (od-, do-) tod (do-, od-) nekod (do-, od-)
kdaj ?
kadar
t edaj
kdaj , nekdaj
dok l e j ?
dok l e r
do t l e j
—
kako?
kako r
t ako
kako, nekako
ko l i ko ?
ko l i ko r
t o l i ko
nekol i ko.
Stopnjevanje prislovov.
§ 291. Ker določujejo prislovi kakovost, katero tudi v v i š j i
meri pridevamo stvarem ali dejanju, moremo kako v o s t ne
