153
N. pr. Kr i s t usu bi ne b i l o
potreba umreti
. — Sin č l o
v ekov ima ob l as t ,
odpuščati
gr ehe na zemlj i. — Novi h
č revl j ev t ako vem da ne bo,
škoda misliti!
(Strit.)—
Groza
ga je b i l o
videti,
(isti)
4. Mnogokrat se nav eden i g l a g o l i , p r i de vn i k i ali
s amo s t a l n i k i izpuščajo in stoji (kot osebek) samo pomožni
glagol
sem.
N. pr. Nobenemu
ni
n i č
upati
(= ni mog o č e , se ne
sme!). (Levstik) — Možem t l a č anom
je bilo
vr v
izpuščati
(= je bilo treba!). (Jurčič) — Poglejmo, če ga
bo
kje
zapaziti.
—
Veseliti
se nam
je
z v r š e t ka teh bukev (Mikl oši čevega
slovarja). (Levstik) — Pomislite, da vam
bo
odgovor
dajati
pred v e č n im s odn i kom! (Stritar) — Tako v e s e l o rast e,
da jo
je
l epo
videti.
(Strit.) — Kme t e
je videti
na polju.
(Škrabec) — Hod i v j amo po žuž e l ke , ka t e r e
je
ondod
nahajati.
(Levst.) — M ti
smeti
( =ne smeš!) ;
ni
ti
imeti; ni
ti
zaiti
(=ne moreš zai t i ! ) ;
iti
ti
je
(= moraš iti).
Pomni, da se v slov. nedoločnik ne veže s predlogom „za“, kar je nemško,
n. pr. mnogo imam za povedat i (ich habe viel zn erzahlen!); voda za
piti (das Wasser zum Trinken). Slovensko je: mnogo imam povedati ali
mnogo mi je povedati ; voda za pi tj e ali pi tna voda. — Bog je
ust var i l dan za delo, noč za poči tek (ne: za del ati, za počivati!).
Mnogokrat rabimo odvisni stavek z veznikom da, n. pr. Vročina je, da bi
se stopil (ne: za stopi ti se, zum Zergehen). — Ušesa imamo, da s l i
šimo (ne: za slišati!). — o l ovek potrebuje brane, da ž i vi (ne: za
živeti!).
9. Namenilnik.
§ 280. Namenilnik nam rabi pri glagolih, ki pomenjajo
premikanje, in izraža njih
namen
(odtod slov. ime za latinski
supinum! ). Pravi namenilnik imajo le ne do v r š n i g l ago l i .
Namenilnikovo d o p o l n i l o stoji ali v r od i l n i ku (starejša1
raba) ali v tožilniku.
N. pr. Grem
spat;
grem na po t ok
prat;
grem
jagod
brat
ali:
jagode brat;
oče in sin sta šla v šumo
drv
sekat
ali:
drva
sekat. 2
1
Ohranjena posebno v vzhodnih narečjih, pa tudi drugod.
2 Na vzhodu se govori: mu gre (beraču)
dara davat
(ne:
dar dati!);
na Primorskem in Štajerskem: ste pri šl i
obiskovat
(ne:
obiskati);
prišel
sem te
pozdravljat.
