156
4. Pri
neprehajalnih
glagolih,
ki
pomenjajo trpnost ali
kako stanje, se nadomešča trpnopretekli deležnik s
tvornopre-
teklim
II.; n. pr. pr e t e k l o (ne: p r e t e č eno ! ) l eto, premr l i
udj e, na g n i l o sad j e ; o t e k l e roke, v r e l a voda, s t eke l
pes, mi nul , o z ebe l , o s t ar e l , č i l (od: po - č i t i ) , oprhel ,
pr emr z e l , zrel , vel (prevela trava, uvelo listje).1
Nekateri izmed teh so postali pridevniki.
11. Glagolnik.
§ 284. Glagolnik izraža dejanje v s amo s t a l n i š k i obliki;
tvori se prvotno le od ne do v r š n i h glagolov, n. pr. s eden j e ,
l e žan j e , bahanje, vrtenje, p r ena v l j an j e , prerojevanje,
pr e s nav l j an j e .
Pravega d o v r š n e g a glagolnika slovenščina nima, zato
si pomaga:
a)
z ne d o v r š n i mi g l a g o l n i k i tudi tam, kjer si mislimo
dejanje dovršeno; taki glagolniki so: da r o van j e , p o v z d i g o
v an j e (pri maši), o dpu š č an j e g r eho v ; po s v e č e v an j e
(mašniško), i z p r a š e v a n j e ; po s ve č en j e , odpuš č en j e itd.
so umetni izrazi ;
b)
s samostalniki na
tva (tev), ba, nja, ek, ljaj, lo
, ki po-
menjajo kako
dejanje,
n. pr. po j a s n i l o (od dovršnika: pojasniti),
na z nan i l o , p l a č i l o , o p r a v i l o ( opr avek ) ; do g od l j a j
( do g odek ) , nar edba , r az r edba , dovo l i t ev , i zpr e ob r -
n i t ev ; dalje tudi na
-ost:
navduš eno s t , usmi l j enos t .
Starejših, splošno sprejetih dovršnih glagolnikov, kakor
r a z o d e t j e ( r az oden j e ) , dopuš č en j e , pr i znan j e , s t v a r
j enj e , v s t an j e , 2z v e l i č an j e , p o t r p l j en j e , po gub l j en j e ,
ume š č en j e , r e š en j e itd. se ni mogoče ogibati, ustavljajmo pa
se kolikor se da novejšim tvorbam!
1
Na Krasu: zadol a fi ga (od doti — dmem.)
2 Tako pišejo starejši pisatelji; zdaj rabimo skvarjeno obliko vstajenje.
