152
Zatorej se ogibaj italijanizmov, ki so se v novejšem času
pojavili v našem jeziku! Napačno je n. pr. In ker se pri prvi
l uč i , ka t e r o sem pr i ž ga l , ali ni ho t e l o ali ni mog l o
tega
s p r e v i d e t i , t r eba zdaj : Več l uči !
(pravilno: in ker se
to ni hotelo ali ni moglo sprevideti pri prvi luči. . .)
— D a s i se
ga
od neke s t r an i na vse k r i p l j e p r i p o r o č a in vr i va
(pravilno: dasi se
(namreč: on)
od neke strani na vse kriplje pri
poroča
itd., ali pa aktivno:
dasi ga od neke strani
. . .
priporočajo
in vrivajo
[Škrabec]). — Obesilo se
ga
je
(pravilno: obesil se je
(namreč: on) ali
obesen je bil
ali:
obesili so ga); mene
se ne ujame
kar tako
(pravilno: ja z se ne ujamem [se ne dam ujeti
]
kar
tako
ali:
ne ujameš
[
ujamejo, ujamete
]
me kar tako
[Tominšek]).
V t rpni obliki mora stati o s ebek (subjekt) v i me n o
va l n i ku , v tožilniku stoji dopolnilo (objekt) tvorne oblike.
8. Nedoločnik.
§ 279. Nedoločnik nam rabi:
1
.
Za glagoli nepopolnega pomena, kakor
hoteti
,
moči, morati
,
imeti, nimam kaj, nimam za kaj
(za čim),
želeti, dati
(lassen),
smeti, začeti, nehati, veleti, ukazati, zapovedati, utegniti, videti, sli
šati,1 učiti, braniti, upirati se, znati
.
N. pr. Ni ti bi l o
moči, pridružiti
se večini . (Strit.) —
Kdo r ne
more doseči
vs ega , kar bi rad,
mora
vese l
biti,
da spl oh neka j doseže. (Škrabec) —
„Imam
nekaj s t e l j e
napraviti,“
o d g o v o r i kme t i č in gre dalje. (Jurč.) —
Začelo
je
goreti; nehaj
me
zmerjati;
ne
utegnem
zdaj
iti;
ti si
imel iti.
Včasih se nedoločnik za glagolom izpušča, n. pr. Tr d i l a je,
da ga ne bi
hotela
pod s t r eho (brez
vzeti, imeti!),
ko bi jo
na ko l en i h prosi l . (Jurč.)
2. Za pridevniki, kakor
dolžen, spodoben, zmožen, željen
(v zvezi s pomožnim glagolom), n. pr.
dolžen
t l ako
delati ; spo
doben
je domanje pošteno
hraniti; zmožen braniti
.
3. Za samostalniki, kakor
oblast, pravica, dolžnost, potreba,
navada, namen, prilika
itd.
1
Vendar je pravilneje, da se rabi za glagoli
zaznavanja
(videti, slišati,
najti = ugledati itd.) deležnik sed. časa na-č, n. pr. In je videl platnene
rjuhe same
ležeče.
(Dalmatin) — Dva n je gova učenca sta ga sl išala
govorečega,
(isti) — Našel je v templju
sedeče,
kat eri so vole, ovce in
golobe prodajali, (isti)
