142
Č e si je slovenščina izposodila poleg tujega glagola tudi
tujo pods t av o , iz katere je glagol narejen, smemo tvoriti glagol
z domačo končnico, n.pr. kr i t i ka : k r i t i ko va t i , po l i t i ka :
po l i t i ko vat i , r e f o rma : r e f o rmo va t i , r ep l i ka : repl i -
k o v a t i . . . a l i pa: k r i t i z i r a t i , p o l i t i z i r a t i , r e f o rmi r a t i ,
repl i c i rat i .
4. Spregatev brez osnovnega samoglasnika.
§ 269. Sedanjikovo deblo brez osnovnega samoglasnika imajo
glagoli: dam,1 vem,2 jem,3 sem.4 Osebne končnice se pritikajo
neposredno na koren (athematische Verba).
Nedoločnik:
dati
vedeti
jesti
biti
namenilnik:
—
— jest
—
sedanjik:
dam vem jem sem
daš
veš
ješ
si
da
ve
je
dava
veva
jeva (jeva) sva (sve)
dasta
vesta
jesta (jesta) sta (ste)
dasta
vesta
jesta
sta (ste)
damo
vemo
jemo (jemo) smo
daste
veste
jeste
ste
dado (dajo) vedo
jedo
so
velelnik:
daj
povej (vedi) jej
bodi
dajva (dajva) itd. povejva (vediva) jejva bodiva
tvornosed. del. I.
— vede
jede
—
v . II.
— vedoč
jedoč
bodoč
tvornopret. del. I. davši
vedevši
pojedši
bivši
n. dal, dala,
vedel, vepojedel,
bil, bila,
dalo, dali itd. dela, vedelo -jedla, lo (bila)bilo
trpnopret. del.
dan, dana, o
— pojeden, a, o —
§ 270. V oblikah da-m, da-š, da-va, da-mo je korenski
d izpadel, v obliki das- ta, das - t e se je d spremenil v s (gl.
§ 62, 2. in 3.).
Namesto prvotnega d a d e (v 3. os. mn.), ki je v rabi še pri
(dolenjskih) pesnikih se rabi dad o ( d a j o in dajo).
Poleg dam se rabi v pesmih tudi dadem, dadeš, dade.
1
Iz dad-m (kor. dad-); 2iz v ed-m (kor. ved-); 3iz j ed-m (strsl. jamь
iz e dmi; kor. e d-);
4
iz jes-m (kor. j-es-).
