138
( žgače, odtod žgačkati, žgačka me). Kakor ščegače ( žgače)
so se glasili pravilno nekdaj tudi l e s k a čem, r e z g a čem,
š e pa čem. 1
§ 260. Nekateri glagoli se morejo spregati po obeh raz
redih, n. pr. di hat i : di šem in di ham, mi kat i : mi čem in
mi kam, d e v a ti: d e v l j em in d e vam, k o p a ti: kop l j em
in k o p am, r opo t a t i : r opo č em in r opo t am, t r e p e t a ti:
t r epe č em in trepetam, rezgetati: rezgečem in rezgetam.
Obo j o obliko imajo navadno tudi velelniki: d e v l j i in
d e vaj , suči in sukaj , č e ši in č e saj itd.
Sedanji deležnik je: di ha j e — d i ha j o č , dr emaj e —
d r ema j o č , j o k a j e — j o k a j o č , skaka j e — skaka j o č ,
t r e pe t a j e — t r epe t a j o č .
Pravilni so deležniki: kaž o č (kazati), i š č o č (iskati), k o
p ij oč (kopati), p i š o č (pisati), p l e š o č (plesati), t r epe č o č
(trepetati), v e ž o č (vezati; pomni, da je bila starejša oblika v
3. os. množine: pl eš o [= plešejo], p išo [= pišejo] itd.).
Glagoli tega razreda so: 1. izimenski (n. pr. r opo t a t i od
ropot , t r epe t a t i od trepet , opas a t i od pas) ; 2. izglagolni
(n. pr. s i pat i , s i p l j em itd.).
3. razred.
§ 261. Nekateri glagoli tega razreda tvorijo s edan j i k
kakor glagoli I. vrste: brez a in brez osnovnega nastavka jo, je;
koren se končuje na soglasnik, n. pr. b r - a -ti, b e r - e -m; 3 b e ri,
b e r i va (i va), bral , b r a la, bral o, b r an, ana, o; p r - a -ti,
p e r- e-m; g n a ti, ž e nem; t k a ti, t k em in tkam; ž g a ti,
ž g em; pha ti, pšem in pham; z v a ti, z o vem.3
Drugi glagoli imajo koren, ki se končuje na samoglasnik
u ;
v
nedoločniku se spremeni le-ta u v uv ali ov (toda ta uv ali
o v spada h korenu in se loči od vrstne spone -o v a- v VI. vrsti!).
Sedanjikovo deblo se tvori z jo, je, n. pr. k o v - a- t i , k u- j e-m;
kuj, k uj va ( kuj va) , kova l , k o v ala, kova l o ; toda p o d
koval , po dko v a l o ; s u v a ti (iz sovat i ) , suj em; s n o v a ti,
1
Tako so pisali starejši pisatelji in take oblike nahajamo še v narečjih,
n. pr. na Vrhniki: konj r z ga če.
a Iz bь r-a-ti (kor. ber-). Pomni, da spada a v I. vrsti, 7. razredu h
korenu, n. pr. zn a-ti (kor. zna).
3
Ponekod je ohranjeno še: sesati, sesem (knjižno je: sesam).
