140
tvornosed. I.
veruje
kupuje
„
II. verujoč
kupujoč
tvornopret. I.
—
—
„
II. varoval, ala, alo kupoval (kupoval), ala, alo
trpnopret.
zavarovan, ana, no kupovan, ana, ano.
§ 264. Po zgledu verovati gredo primeri: kme t ova t i ,
l e t o v a t i , mi l o v a t i , p e s t o v a t i , 1 s v e t o va t i , z n ame-
novat i .
Nekdaj je imelo več glagolov naglas na debla; v narečjih se še naglašajo
po starem glagoli kakor: p r i v z d i go va t i , pr i d igovati , z a l azovati,
omadeževati itd.
Po zgledu kupovati gredo vsi glagoli te vrste razen onih,
ki so našteti pri zgledu verovat i .
V 3. os. množine je bila prvotna končnica -o, n. pr. v e ruj o.
kupuj o, po smehu j o se, zan i ču j o . 2
Zraven prvotnega deležnika na-e, kakor kupuj e, daruj e
g o s po du j e , po t uj e , r ešuj e , v zd i hu j e , se nahaja tudi de
ležnik na aje (po vplivu V. vrste), kakor kupova j e , dar ova j e ,
g o spodova j e .
V nekaterih narečjih se tvorijo sedanjiki, ki gredo po zgleda varovati,
po nedoločnikovi končnici, n. pr. v erovam (nam. v erujem), obedovam,
kmetovam, škodovam itd.; v knjigo se take oblike niso sprejele!
§ 265. Glagoli te vrste so i z g l a g o l n i in i z imensk i :
Izglagolni se izvajajo iz dovršnih glagolov IV. vrste, n. pr.
i z p o l n i t i : i z p o l n j e va t i , po s od i t i : posojevati, zat rd i t i :
z a t r j e va t i , z ado s t i t i : z a d o š eevat i , p r e c en i t i : p r e
c en j e v a t i , p r emi s l i t i : p r emi š l j e v a t i , z ahva l i t i : z a
h v a l j e v a t i , na s i t i t i : na s i č e v a t i , po s v e t i t i : p o s v e
č e va t i ; dalje brez predlogov: k r s t i t i : k r š č e va t i , reši t i :
r e š eva t i , meni t i (wechseln): menj evat i , p l a t i t i : p l a č e
vat i , v r a t i t i : v r a č eva t i .
Pri tem pretvarjanju velja glede debelske končnice e isto
pravilo kakor pri trpnopreteklem deležniku IV. vrste (gl. § 254),
n. pr. i z p o l n i - t i : i z p o l n i + ovat i , i zpo l n j + ovat i : i z
p o l n j e v a t i ; name s t i - t i : n ame s t i + ovat i , n am e s tj+
ovat i , n a m e š č + o v a t i : name š č e va t i itd.
1
Napačno je pe st ovati (ker ni od pe st, pesti, ampak od pi tati
— pestunja, pestovati!
2
Tako so pisali še starejši pisatelji; dandanašnji se govori tako še v
vzhodnih narečjih.
