149
Dovršni sedanjik se rabi namesto prihodnjika zlasti v po
gojnih in pogojno-časovnih stavkih, n. pr. Če se na g l a v o
po
staviš
, ti ne
dovolim
tega. — Kada r se
navadite,
kar imat e
na l o ž eno , po t l e j se le i graj t e. — Jaz se ne
vdam,
dokler
me n e
prepričate
z dokazi . (Škrabec)
Dovršni sedanjik navadno lahko nadome š č amo z d o
v r šn im pr i hodn j i kom, ali vselej ga ne moremo.
Ako pravim: To kr avo
prodam,
naznanim le voljo, pro
dati, ako bo kdo hotel kupiti; ako pa pravim: To kr avo
bom
prodal
, naznanim gotovost, da se bo kedaj tako zgodilo.
3. Nedovršni prihodnjik
(futurum),
ki izraža v prihodnjosti
nedovršeno,
trajajoče dejanje, n. pr. de l a l bom, pas e l bom,
kupova l , pi sal , p r i po v e d o v a l , t o l a ž i l , g o v o r i l bom.
Za nedovršni prihodnjik nam rabijo le nedovršni glagoli.
4. Dovršni prihodnjik
(futurum exactum),
ki pomeni v
prihodnjosti
dovršeno
dejanje, n. pr. pr i š e l bom, v z e l a boš,
dal i bomo, kup i l i bodo , ug o d i l bom, p r i j e l boš,
z g r e š i l bo.
Pomni pa: s l o v e n s k i p r i ho dn j i k ni to, kar l a t i ns k i
futurum exactum ali nemški Vorzukunft, ki pomeni dejanje, ki
se bo v prihodnjosti
pred
nastopom kakega drugega dejanja d o
vrši lo. Naš dovršni prihodnjik pomeni brez ozira v sako v
pr i hodn j em času do v r š eno dejanje; rabiti se more v glavnih
in odvisnih stavkih.
N. pr. Kako r si č l o v e k
postelje
(ali: si bo pos t l a l ) ,
t ako bo ležal. — Kuk a v i c a nas sk l i č e na pl ani ne, ko
bo
z eml j o
odel
mi l i r o žn i c ve t in poml ad
vzbudila
s t u
dence spet (Cegnar).
6. Nedovršno pretekli čas (imperfectum), ki izraža v
pre
teklosti nedovršeno
dejanje ali stanje, n. pr. delal sem, pasel si,
kupova l je, p i s a l i smo, p r i po v e d o v a l i ste itd.
„Kak l ep v e č e r ! “ j e v z d i hn i l Lovro. Rd e č ka s t i
o b l a č k i so
plavali
po modrem nebu, l i s t j e na dr ev j u
je
t a j no
šumelo
in č r i č k i
so se oglašali
po grmovj u. Lo v r u
so
polnila
sr ce č uv s t v a ne znane sreče. (Detela)
6. Dovršno pretekli
čas
(perfectum), ki pomeni dejanje, ki
se je v
preteklosti
brez ozira na kako drugo dejanje ali stanje
dovršilo.
