164
Zgledi iz pisateljev: Grem
menjcev prosit
(Detela) — Oba
mr a v l j i n c a g r e s t a
naznanovat
vreme. (Erjavec) — Oba
(namreč mravljinca) gr e s t a
drugih budit,
(isti) — Kupi vši
k l obuk so mi šli ded
gradu razkazovat
. (Jurč.) — De k l i c a
j e bi l a pr i š l a
detelje kosit
. (isti)
Glagol
dati
se veže z namenilnikom, če pomeni to, kar
po
slati
, n. pr. Si na j e dal
učit.
— Pr e d i v o smo dal i
prest
.
(Levstik)
§ 281. Do v r š n i k i ne morejo imeti namenilnika,1 temveč
le n e d o l o č n i k , ki ima dopolnilo v t o ž i l n i ku (nikoli v ro
dilniku!), n. pr. grem
travo pokositi;
nesi perilo
posušiti;
dekla
je šla za pr a š i č e
nabrati;
gre pe r i l o
oprati.
Narod v vseh nar ečji h pravilno rabi pri dovršnikih nedoločnik,
a nikoli namenilnik; to rabo nahajamo že v frizinških spomenikih: je s i rač il
na si svet pr it i
grešnike izbaviti
od zl odej ne oblasti.
Pisatelji na to posebnost niso pazili in navadno ne delajo razločka med
nedoločnikom in namenilnikom.
§ 282. Dovršnikov se v namenilniku radi ogibljemo s tem:
a)
da vzamemo dovršni glagol v velelniku ali v kakem
drugem naklonu v rabo, kakor je to misli po godu; n. pr. P o j
di te,
povejte
moj im bratom. (Metelko) — Po j d imo ,
poglejmo,
kaj se v h l evu godi. — In gre, o č e t a
zatoži.
b)
da napravimo namesto namenilnika odvisni stavek z
veznikom da, n. pr. Gr eva , da kon j a i zber eva. (Levst.)
10. Deležniki.
§ 283. 1. Deležnik sedanjega časa na -e se rabi samo pri
slovno, n. pr.
Molče
orožje vsak si vzame. (Preš.) —
Godrnjaje
dospe do svo j e lasti. (Tavčar) — Po nebu so bi l i r a z
t r e s en i ob l ački , med ka t e r imi je p l ava l a po l na l una,
zdaj se
skrivaje
zanj e , zdaj se zope t
kazaje
med njimi.
(Stritar)
Pomni, da se pri povratnih glagolih ne sme izpuščati za
imek se, tedaj: In seže mu
smejaje se
Man i c a v besedo.
(Jurč.) — In br i dko
krohotaje se
odi de Karl o. (Tavčar)
1
Izjemo delata le: leči, sesti; n. pr. pojdi
leč, sest.
