158
2. časovni prislovi.
§ 287. Čas ovn i prislovi naznanjajo:
1. na vprašanje
kdaj! doklej! odklej?
čas, v katerem se kaj godi ali biva; n. pr. sedaj , zdaj c i , takoj ;
tedaj , t akrat , t ač as ; ni kdar , ni ko l i , vsekdar ; r a v n o
kar, p r e c e j , skoro ; j ut r i , drevi , davi ; včera j , s i no č i ;
z goda j , rano, pozno , davno. — Do t l e j , do s l e j ; dos i h-
dob, do drevi. — Ods l e j , po s l e j , ods i hdob , od j ut r i ,
od si noči .
2. na vprašanje
kolikokrat? koliko časa?
ponavljanje ali nadaljevanje kakega dejanja; n. pr. mar s i kr a t ,
do s t i kr a t , v e č kr a t , č e s t okr a t , nek i kr a t , v e l i kokr a t ;
včas i , č e š č e ; drug i č , vno v i č , vsel ej . — Nepr enehoma ,
ne p r e s t an o ; dal j e , skoz in skoz; vedno, venomer ,
zmeraj.
3. Načinovni prislovi.
§ 288. Na č i n o v n i prislovi kažejo:
1. na vprašanje
kako?
način ali kakovost dejanja; n. pr. t ako , enako , i nač e , d r u
gač e ; na v z k r i ž , l ahkoma , nag l oma , nal aš č , naopak,
na r avno s t , nar obe , nenadoma , po l ag oma , po sami č ,
po s ebe j , skr i va j , skr i vš i , vedoma, nevedoma , z ap o
r edoma, z as t on j , zaman, vznak.
2. na vprašanje
koliko?
kolikost ali mero; n. pr. toliko, nekaj, nekoliko; mar s i kaj ,
k o l i č ka j , doka j ; dosti , do v o l j ; j ako , si l no, mnogo ;
več, manj ; p r e c e j , pr ema l o , preveč.
3. na vprašanje
ali? ali ne?
poved v stavku kot trdilno, dvomnotrdilno ali nikalno; n. pr. da ,
ka j pada ; s e v e da, v s ekako ; g o t o v o , res, z a r e s. —
Bržkone, bržčas, menda, morda; nemara, jedva, komaj. —
Ne, ni kar , n i ka r ne, n i kako r ne; c e l o ne ; .ma l o ne,
mal o in dos t i ne; mal o da ne, kr a t ko in mal o ne.
